Pravno varstvo racunalniskih programov v Sloveniji

Avtorska agencija za Slovenijo

Racunalnisko programi so avtorska dela. Gre torej za intelektualne kreacije, ki jih varujejo pravice intelektualne lastnine, v tem primeru avtorska pravica. - Ze vec let pa je ta pravica resno ogrozena s pojavom piratstva. Softversko piratstvo je v svetu in Sloveniji velik problem, ki kratkorocno in dolgorocno prizadane tako avtorje (racunalniske programerje), proizvajalce programov, koncne uporabnike, kakor tudi lokalna in nacionalna gospodarstva. Avtorji so prizadeti, ker je njihovo vecletno ustvarjalno delo izniceno, s cimer se demotivira ta ustvarjalnost nasploh; proizvajalci programov trpijo ogromne izgube, predvsem glede na ze vlozene investicije pri razvoju nekega programa; koncni uporabniki imajo vecje cene koncnih proizvodov in manj podpore; gospodarstva imajo manj dohodkov zaradi neplacanih prometnih davkov in manj gospodarskih pobud v obliki manjsih proizvajalskih druzb.

Zaradi pojava piratstva so prakticno vse drzave postrozile svoje zakonodaje s tega podrocja. Organizirali pa so se tudi vodilni proizvajalci softwara in leta 1988 ustanovili posebno zdruzenje, t.j. Business Software Alliance (BSA), ki zeli po vsem svetu povecati legalne trge in prepreciti nelegalno uporabo softvera (najpomembnejsi clani BSA so zlasti Aldus, Apple, Autodesk, Microsoft, Lotus, Novell, WordPerfect, The Santa Cruz Operation, Adobe Systems Europe, Software602, Thoroughbred itd.). Vsem tem trendom, zlasti zakonodajnim, sledi tudi Slovenija.

Po ocenah BSA so znasale izgube softverskih proizvajalcev zaradi piratstva v letu 1993 v celem svetu 12,8 milijarde US$. Po geografskih regijah so te izgube v milijardah US$ in v procentih obsegale: ZDA (2,4 ali 47%), Evropa (4,9 ali 61%), Azija (3,9 ali 79%), afrika, Bliznji vzhod in Indija (0,666 ali 85%), Juzna Amerika (0,822 ali 83%)

1. Sedanja ureditev v Sloveniji

Ze po sedaj veljavni zakonodaji so racunalniski programi v Sloveniji varovani kot avtorska dela (12. alinea 2. odstavka 3. clena zakona o avtorski pravici, Uradni list SFRJ 19/78, 24/86, 21/90 v zvezi z Ustavnim zakonom RS, Uradni list RS 1/91-I). To velja tudi za tuje programe, saj je Slovenija kot clanica Bernske konvencije za varstvo knjizevnih in umetniskih del (Uradni list RS 24/92) povezana z vec kot 100 drzavami clanicami te konvencije (clanice Bernske unije so prakticno vse evropske drzave, ZDA, Japonska, Kitajska in nazadnje [9.12.1994] tudi Ruska federacija).

V Sloveniji je tako npr. ze sedaj reproduciranje racunalniskih programov dopustno samo s poprejsnjim pisnim dovoljenjem imetnika avtorskih pravic na tem programu. Krsitev te dolocbe ima za posledico civilne sankcije (npr. prepoved krsitev, unicenje crnih kopij itd.); prav tako pa je ze pred 1.1.1995 pomenila kaznivo dejanje, za katero je bila mozna denarna kazen do 500.000 SIT, pri razpecevanju crnih kopij pa do 2,000.000 SIT (101. clen zakona). - Z zacetkom leta 1995 je navedeno varstvo racunalniskih programov se strozje zaradi naslednjih novih predpisov.

2. Kazenski zakonik Republike Slovenije

(Uradni list RS 63/94, zacel veljati 1.1.1995)

Novi Kazenski zakonik (KZ) je uvedel novo kaznivo dejanje "Neupraviceno izkoriscanje avtorskega dela" (159. clen), ki se bo preganjalo po uradni dolznosti (policija, drzavni tozilec). Zagrozene sankcije so:

denarna kazen ali zapor do treh mesecev: ce nekdo neavtorizirano reproducira, distribuira ali daje v najem programe z namenom vecje premozenjske koristi (1);
zapor do dveh let: ce nekdo neavtorizirano distribuira crne kopije programa z namenom pridobitve vecje premozenjske koristi;
zapor do treh let: ce nekdo neavtorizirano distribuira crne kopije programa in pridobi veliko premozenjsko korist (2);
obvezna zaplemba crnih kopij in naprav za njihovo reproduciranje.

3. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah

(predlog v 2. obravnavi, Porocevalec DZ 46/94, sprejet bo predvidoma v marcu 1995)

Novi zakon bo celovito in v posebnem oddelku uredil varstvo racunalniskih programov, in sicer predvsem v skladu z Direktivo EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem varstvu racunalniskih programov (3) in s Sporazumom TRIPS (4), ki je bil sprejet v okviru GATT. Po tem zakonu bodo mozne dodatne, civilne sankcije in ukrepi:

prepoved in odstranitev krsitve;
zaplemba in unicenje crnih kopij in naprav za reproduciranje;
objava sodbe v javnih glasilih;
civilna kazen (do trikratna licencnina);
zacasne odredbe brez poprejsnje obvestitve krsitelja;
zavarovanje dokazov brez poprejsnje obvestitve krsitelja;
carinski ukrepi;
zaplemba in unicenje sredstev, katerih edini ali pretezni namen je, da se neupraviceno odstrani ali obide naprava ali program (kljucavnica), ki se uporablja kot zakonita zascita racunalniskega programa pred neupraviceno uporabo.

Poleg navedenih civilnopravnih ukrepov bodo opisane krsitve predstavljale tudi prekrske, za katere bo zagrozena kazen najmanj 400.000 SIT za pravne osebe in najmanj 80.000 SIT za fizicne osebe. Slednje pa bo veljalo le, ce v krsitvi ne bodo podani znaki kaznivega dejanja. V tem zadnjem primeru se bo uporabil Kazenski zakonik.

8.1.1995

(1) Po clenu 126/13 tc.2) KZ se steje za vecjo premozenjsko korist znesek, ki presega 5 povprecnih neto plac v gospodarstvu. Slednja je znasala v oktobru 1994 tocno 60.207 SIT ali pribl. 753 DEM. Petkratni znesek je torej pribl. 3765 DEM.

(2) Po clenu 126/13 tc.2) KZ se steje za velikoo premozenjsko korist znesek, ki presega 50 povprecnih neto plac v gospodarstvu.

(3) Council Directive 91/250/EEC of 14 May 1991 on the legal protection of computer programs, Uradni list Evropskih skupnosti L 122/42 z dne 17.5.1991.

(4) Agreement on Trade-Related Aspects of Intellectual Property Rights, including trade in counterfeit goods, MTN/FA II-AIC, objavljen v GRUR Int. 1994.2 str. 128-140

ARNES kontaktni naslovi, Avgust 96