NA^INI POVEZAV V ARNES/INTERNET

ARNES nudi svojim uporabnikom razli~ne mo`nosti povezave v omre`je Internet: terminalski dostop preko telefonskega omre`ja do ra~unalnika Razor, polni dostop do Interneta (protokol PPP) preko telefonskega omre`ja in stalna vklju~itev lokalnega omre`ja v Internet s stalnim najetim vodom. V tem dodatku so na kratko predstavljene zna~ilnosti vsakega na~ina povezave in razlike med njimi, pa tudi podpora (postopki, navodila in priro~niki), ki jo ARNES nudi uporabniku pri vzpostavitvi teh povezav z omre`jem.

TERMINALSKI DOSTOP PREKO TELEFONSKEGA OMRE@JA

Vzpostavitev tak{nega dostopa do omre`ja je najpreprostej{a in zahteva najmanj opreme. Poleg ra~unalnika potrebujemo {e modem (in seveda telefonski priklju~ek) ter poseben komunikacijski program, ki preko modema pove`e na{ ra~unalnik z omre`jem. Ta program nam omogo~a, da preko telefonskega omre`ja delamo na oddaljenem ra~unalniku. Pri tem na{ ra~unalnik ni zares vklju~en v Internet, ampak deluje kot navaden tekstovni terminal, priklju~en na nek ra~unalnik v Internetu. Vse delo dejansko opravljamo na tem ra~unalniku, zato potrebujemo zanj veljavno uporabni{ko ime in geslo, ki nam ga dodeli upravitelj sistema. Uporabniki storitev ARNESa, ki uporabljajo klicni terminalski dostop, imajo dodeljena uporabni{ka imena in gesla na ra~unalniku Razor.

Pomembno je, da pri tem na~inu dostopa vse delo poteka na oddaljenem ra~unalniku (v na{em primeru na Razorju. To pomeni, da za uporabo storitev Interneta (elektronska po{ta, elektronske konference, World Wide Web...) ne potrebujemo na svojem ra~unalniku nobenih dodatnih programov, saj vse te programe poganjamo na Razorju. Za vzdr`evanje in pravilno delovanje teh programov torej skrbi nekdo drug, za njihovo uporabo pa je na voljo priro~nik.

Delo na oddaljenem ra~unalniku pomeni, da se na njem shranjujejo tudi vse datoteke, ki jih pri tem ustvarimo. Prispela elektronska po{ta, datoteke, ki jih "naberemo" med brskanjem po Internetu, vse to se nahaja na gostiteljskem ra~unalniku, na katerem delamo. ^e nam torej pri delu na Razorju le-ta ponudi "shranitev datoteke na disk", to seveda pomeni disk na Razorju in ne na na{em osebnem ra~unalniku. Da bi datoteko spravili na svoj ra~unalnik, jo moramo tja {e prenesti s Razorja, kar storimo s pomo~jo istega komunikacijskega programa, s katerim smo vzpostavili povezavo (za prenos datotek ponavadi uporabljamo protokol Zmodem).

Delo preko terminalske povezave nudi manj pa{e za o~i. ^eprav so nam dostopne vse javne storitve in informacije na Internetu, torej tudi slikovne, pa je ogled teh slik manj enostaven. Komunikacijski program na osebnem ra~unalniku, ki opona{a terminal, ne zna neposredno prikazati slike. Zato moramo slike, ki jih najdemo na Internetu (recimo med sprehodom po World Wide Webu), najprej shraniti na disk, jih nato prenesti na svoj ra~unalnik in si jih tam ogledati z ustreznim programom, ~e ga seveda imamo. ^e ga nimamo, ga je pa~ treba najprej poiskati -- na Internetu (tudi na ARNESovem FTP stre`niku) jih je vsekakor dovolj.

Delo poteka prek zaslonskih menijev. Ve~ina dela pa poteka s programi za uporabo storitev Interneta, ki se odzivajo na podoben na~in v razli~nih sistemih.

Povzemimo torej prednosti terminalskega na~ina dostopa:

Najpreprostej{a in najcenej{a re{itev za dostop do Interneta (minimalna dodatna oprema, iz~rpna navodila).

Ker se programi izvajajo na tujem ra~unalniku, nam ni treba skrbeti za njihovo vzdr`evanje in pravilno delovanje. Za tiste, ki jih spravljajo v slabo voljo vedno novi programi za osebni ra~unalnik in vedno nove napake v njihovem delovanju, je to udobna re{itev, saj programi na gostiteljskem sistemu praviloma vedno delujejo.

Podpora uporabniku s strani vzdr`evalca sistema je kar se da popolna, saj vzdr`evalec programe na svojem sistemu dobro pozna, lahko sproti kontrolira njihovo delovanje in tako odkrije vzrok uporabnikovih te`av. V najhuj{em primeru lahko te`aven opravek postori tudi namesto uporabnika.

^e imamo pri sebi po~asen ra~unalnik z majhnim diskom, ga {e vedno lahko dovolj dobro uporabljamo vsaj kot terminal.

Na gostiteljskem ra~unalniku, ki je stalno v Internetu, lahko odlo`imo svoje datoteke in jih, ~e upravitelj sistema to omogo~a, damo na ogled vsem uporabnikom Interneta (npr. t.i. "doma~a stran" na WWW). Uporabniki na Razorju imajo to mo`nost.

Vdor preko omre`ja v osebni ra~unalnik, ki deluje le kot terminal, je nemogo~.

Pomanjkljivosti terminalskega dostopa pa so:

Delamo na tujem ra~unalniku, kjer ne moremo po~eti vsega kar bi se nam zahotelo.

Terminal je tekstovno orientiran in ne omogo~a prikaza grafi~ne oz. zvo~ne informacije.

Datoteke z drugih ra~unalnikov v Internetu je treba prena{ati posredno: najprej na Razorja, nato pa {ele na osebni ra~unalnik.

Za ves ~as uporabe storitev omre`ja moramo vzdr`evati telefonsko zvezo do Razorja.

Odvisni smo od kapacitet in obremenjenosti Razorja.

Za uporabnike terminalskega dostopa do ra~unalnika Razor je pri ARNESu na voljo ustrezen priro~nik, kjer so poleg opisa najpotrebnej{ih ukazov operacijskega sistema nekoliko splo{neje predstavljene tudi najpomembnej{e storitve omre`ja Internet. Uporabniki lahko dobijo tudi disketo s komunikacijskim programom in emulatorjem terminala WinQVT (za MS Windows) ter priro~nik z navodili za namestitev in uporabo tega programa.

POLNI INTERNET DOSTOP PREKO TELEFONSKEGA OMRE@JA

Preko navadne klicne povezave lahko osebni ra~unalnik (ali majhno lokalno omre`je) tudi aktivno vklju~imo v Internet, ne zgolj kot terminal do nekega ra~unalnika. Za to potrebujemo modem, enak kot za vzpostavitev terminalske povezave, le ~e je zelo po~asen, bo to pri "polnem dostopu" bolj mote~e. Tudi v tem primeru potrebujemo na svojem ra~unalniku komunikacijski program, vendar tokrat nekoliko druga~en. Ta program poskrbi, da na{ osebni ra~unalnik komunicira z omre`jem preko SLIP ali PPP protokola, kar pomeni, da se na{ ra~unalnik preko klicne povezave pogovarja z ostalimi ra~unalniki v omre`ju v jeziku Interneta.1 To dejansko pomeni, da je na{ ra~unalnik v ~asu trajanja telefonske zveze enakopraven ~lan Interneta. Programe, s katerimi uporabljamo storitve Interneta (elektronska po{ta, elektronske konference, World Wide Web...), torej poganjamo na svojem ra~unalniku, saj nismo neposredno vezani na noben "gostiteljski" ra~unalnik v Internetu. Zato pa moramo seveda na svojem ra~unalniku poleg omenjenega komunikacijskega programa imeti tudi vse programe, ki jih potrebujemo za delo z omre`jem ter prikaz informacij (npr. Netscape, WS_FTP, WinPMail, Lview, MPEGPlay, …).

Prednosti tak{nega dostopa so naslednje:

Programi se izvajajo v okolju, ki ga je uporabnik `e vajen (npr. MS Windows), zato se nanje hitreje navadi.

^e operacijski sistem na osebnem ra~unalniku omogo~a prikaz grafi~ne oz. zvo~ne informacije (npr. MS Windows), lahko z ustreznimi programi izkori{~amo multimedijski zna~aj Interneta.

Datoteke z drugih ra~unalnikov v Internetu lahko prena{amo neposredno na svoj ra~unalnik namesto v dveh korakih kot pri terminalskem na~inu dostopa.

Del storitev (npr. prebiranje elektronske po{te) lahko opravljamo na svojem ra~unalniku, kar skraj{a ~as potrebne telefonske zveze.

Pri uporabi terminalskega dostopa je gostiteljski ra~unalnik v~asih lahko zelo obremenjen in je delo po~asnej{e, z direktno vklju~itvijo v Internet pa smo odvisni le od sposobnosti svojega ra~unalnika.

V splo{nem je zaradi navedenih lastnosti delo bolj udobno in prijetno. Ve~ja samostojnost pa ima lahko tudi svojo ceno, zato si poglejmo {e slabosti neposredne klicne vklju~itve:

^e imamo zelo po~asen ra~unalnik ali modem, je priporo~ljiveje uporabljati terminalski dostop, {e posebej v primeru, ko uporabljamo tekstovno orientiran operacijski sistem (npr. DOS namesto Windows). Tudi po~asen osebni ra~unalnik deluje dovolj hitro kot terminal, medtem ko so zahtevnej{e aplikacije lahko precej po~asne.

Za nabavo, name{~anje, vzdr`evanje in pravilno delovanje novih programov, ki jih potrebujemo za delo na omre`ju, moramo skrbeti sami. Podpora s strani ARNESa je omejena na zagotavljanje izbora ustreznih javno dostopnih programov in pomo~ pri namestitvi in nastavitvah izbranega paketa programov za delo preko PPP dostopa.

Izku{nje ka`ejo, da se realno pove~a nevarnost za oku`enje osebnega ra~unalnika z virusom. Uporabnik lahko namesti na svoj ra~unalnik precej dodatne programske opreme za uporabo storitev omre`ja. Nekatere na pogled privla~ne ponudbe so pasti, ki se jim izognemo tako, da programsko opremo "pobiramo" s preverjenih in uveljavljenih stre`nikov.

Pojavi se teoreti~na, ~eprav zelo majhna, mo`nost vdora v osebni ra~unalnik. ^e gre npr. za PC s sistemom Windows, na katerem ne poganjamo nikakr{nih stre`nikov, smo lahko brez skrbi. Dobro je nekoliko pomisliti na varnost, ~e uporabljamo npr. operacijski sistem Unix oz. ~e (namenoma ali iz nevednosti) na svojem ra~unalniku poganjamo programe, ki delujejo kot omre`ni stre`niki.

Ker osebni ra~unalnik, s katerega vzpostavljamo dostop, ni stalno (navadno je celo zelo majhen del dneva) vklju~en v omre`je, nima pravega pomena, da na njem te~ejo omre`ni stre`niki, tudi ~e zanj obstajajo (za elektronsko po{to, WWW oz. HTTP stre`nik, ipd.). Zato {e vedno potrebujemo geslo za dostop do nekega ra~unalnika v omre`ju, na katerem se shranjuje na{a elektronska po{ta in kjer lahko, ~e `elimo, predstavimo svoje WWW strani.

Tisti uporabniki, ki `e imajo uporabni{ko ime in geslo za terminalski dostop na ra~unalnik Razor, za ureditev PPP dostopa ne potrebujejo dodatne pro{nje. Navodila za postopek, ki je potreben za vzpostavitev PPP dostopa, so objavljena na doma~i strani za uporabnike (dokument, ki se poka`e, ~e na Razorju izberemo 2 v glavnem meniju, njegov URL pa je http://arnes.muzej.si/).

Pri tem uporabnik ne izgubi dostopa do Razorja, saj se na njem {e vedno na enak na~in shranjuje elektronska po{ta. Razlika je v tem, da lahko zdaj to po{to bere tudi s svojega doma~ega ra~unalnika. Prav tako ima {e vedno na razpolago svoj prostor na disku, ki ga lahko uporablja za postavitev svojih WWW strani.

Za PPP dostop iz okolja MS Windows smo na ARNESu pripravili paket "Programska oprema za polni Internet dostop preko telefonskega omre`ja" (komunikacijski program, izbor odjemalcev za storitve Interneta ter pomo`ne programe za prikaz slik, filmov ipd.). Poleg disket s programsko opremo skupaj s programom za avtomatsko namestitev je na voljo tudi pri~ujo~i priro~nik.

VKLJU^ITEV LOKALNEGA OMRE@JA S STALNIM NAJETIM VODOM V INTERNET

Stalna vklju~itev v Internet pomeni zakup komunikacijskega voda pri Telekomu Slovenije do najbli`je ARNESove pristopne to~ke (vozli{~a) in vklju~itev lokalnega omre`ja organizacije v ARNES/Internet s pomo~jo usmerjevalnika prometa (router). Tako je vsak ra~unalnik v lokalnem omre`ju organizacije neposredno vklju~en v ARNES/Internet. Povezava je relativno hitra, uporabniki pa lahko do omre`nih storitev dostopajo prek njim doma~ih uporabni{kih vmesnikov (npr. grafi~ni vmesniki v okolju MS Windows). S tem na~inom priklju~itve so povezani razmeroma visoki za~etni stro{ki (nabava usmerjevalnika, sinhronih modemov, prost priklju~ek na ARNESovem vozli{~u, priklju~itev najetega voda).

Prednosti stalne vklju~itve v omre`je z najetim vodom so:

Vsi ra~unalniki lokalnega omre`ja so vklju~eni v ARNES/Internet.

Zveza z omre`jem je stalna.

Povezava je lahko veliko hitrej{a kot preko klicne linije.

Kljub veliki hitrosti prenosa so teko~i stro{ki razmeroma nizki, {e zlasti ~e je lokalno omre`je uporabnika dovolj blizu najbli`jemu vozli{~u omre`ja ARNES (v istem kraju).

Vsa komunikacija z zunanjim omre`jem (ARNES/Internet) poteka neposredno z lokalnega omre`ja uporabnika (elektronska po{ta, prenos datotek, ...).

Uporabnik lahko izkori{~a prednosti lokalne programske opreme (prijazen uporabni{ki vmesnik, prikaz multimedijske informacije, povezava s stre`niki lokalnega omre`ja).

Uporabnik lahko samostojno razpolaga z vrsto storitev na svojem omre`ju.

Stalna vklju~itev v omre`je omogo~a postavitev in delovanje lokalnih omre`nih stre`nikov. Tako lahko uporabnik postavi na svojem ra~unalniku stre`nike za protokole FTP, HTTP in druge ter preko njih ponudi svojo predstavitev, svoje baze podatkov in podobno. Popolna kontrola nad stre`niki mu ponuja bistveno pestrej{e mo`nosti kot zgolj pasivno gostovanje na tujem stre`niku.

Uporabnik lahko svoje omre`je ali del tega omre`ja navzven zapre (postavi t.i. "firewall") in z nadzorom nad pretokom podatkov zagotavlja razli~ne nivoje varnosti v lastnem omre`ju.

S postavitvijo lokalnih stre`nikov lahko uporabnik precej{en del storitev omre`ja lokalizira in s tem zmanj{a obremenitev in odvisnost od zunanjega omre`ja, posledi~no pa se pove~a hitrost dela (dostop do podatkov, ki so sicer na oddaljenih stre`nikih).

Slabosti stalne neposredne vklju~itve lokalnega omre`ja v Internet so:

Za vzpostavitev tak{ne povezave je potrebna dodatna strojna oprema, kar je povezano s precej{njimi za~etnimi stro{ki.

Uporabnik mora vzpostaviti lastno lokalno omre`je.

Za nabavo, name{~anje, vzdr`evanje in pravilno delovanje programske opreme za delo na omre`ju mora skrbeti uporabnik sam.

Podpora uporabniku je omejena, saj ponudnik omre`nih storitev, ki vklju~itev omogo~a (ARNES), ne more prevzemati odgovornosti za pravilno delovanje uporabnikove programske opreme. Pa~ pa lahko ARNES svetuje pri vzpostavitvi informacijskih stre`nikov na omre`ju uporabnika.

Precej{njo pozornost mora uporabnik posvetiti varnosti lastnega omre`ja, saj se s stalno vklju~itvijo le-tega v Internet precej pove~a nevarnost vdorov.

Za vzpostavitev stalne povezave z omre`jem je potreben poseben dogovor z ARNESom.


ARNES kontaktni naslovi, Avgust 96