ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE
(ZTS) ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE
(ZTS) Skupno stevilo clanstva 9100 (1996)
clanica WOSM od 1994
Naslov Parmova 33, 1000 Ljubljana
Telefon ++ 386 61 31 31 80 Faks ++ 386 61 132 11 07
Splet: http://arnes.muzej.si/guest/ljzts1/index.html
E-posta: ZTS@guest.arnes.si
ZGODOVINA ORGANIZACIJE
- Leta 1913 je kranjski dezelni predsednik poslal na Dunaj Pavla
Kunavra, da se seznani s skavtsko organizacijo in jo prenese na
Kranjsko. Kunaver je dunajske skavte ocenil za prevec
militaristicne in je ustanavljanje skavtske organizacije
odsvetoval.
- Prve skavtske enote so tako na Slovenskem nastale sele leta
1922, krovna organizacija kot del jugoslovanske pa leta 1923.
Slovenski skavti so navdusili tudi Kunavra, tako da se je iz
nasprotnika skavtstva prelevil v prvega staresino organizacije.
- Od skavtov se je ze leta 1923 odcepila gozdovniska veja, ki je
leta 1925 dobila koncno podobo in program - nic militaristicnih
prvin, manj hierarhicne urejenosti in vec indijanstva od skavtov.
Gozdovniska organizacija je ostala omejena na Slovenijo; v drugih
delih Jugoslavije se ni razvila.
- Leta 1924 je nastal naziv "tabornistvo" kot skupno
ime za gozdovnistvo in skavtstvo.
- Po drugi svetovni vojni, 22. aprila 1951, so predvojni
gozdovniki in skavti (tudi legendarni Pavel Kunaver) skupaj
ustanovili novo organizacijo - ZTS.
- Leta 1953 se je rodila jugoslovanska izvidniska organizacija.
ZTS se ji je pridruzila, toda ohranila mnoge posebnosti -
svojstven program, naziv tabornik, znak itd.
- Leta 1991 je po osamosvojitvi Slovenije ZTS zapustila
jugoslovansko izvidnisko zvezo in nadaljevala popolno preobrazbo
v sodobno skavtsko organizacijo brez kakrsnihkoli politicnih ali
religioznih vplivov.
- Za clanstvo v Svetovni organizaciji skavtskega gibanja (WOSM)
se je ZTS sprva potegovala skupaj z novoustanovljenim Zdruzenjem
slovenskih katoliskih skavtinj in skavtov (ZSKSS). Po temeljiti
preucitvi delovanja obeh organizacij je WOSM v clanstvo povabil
le ZTS. Leta 1994 je ZTS kot drzavna skavtska organizacija
postala clanica te ugledne organizacije s 25 milijoni clanov in
clanic v vec kot 200 drzavah.
STAROSTNE SKUPINE
Ime starostne skupine
murni do 7
medvedki in cebelice7-11
gozdovniki in gozdovnice11-15
popotniki in popotnice15-21
grce nad 21 let
TABORNISKI KROJ
Srajca je pescene barve. Na levem rokavu sta nasitka ZTS in rodu, na desnem pa slovenska zastava in nasitki skavtskih akcij. Na levem zepu je pritrjen clanski trak z oznakami funkcij in stopnje znanja. Nad zepom so nasitki vescin, osvojenih specificnih znanj. Rutka je v barvi starostne kategorije - rumena za murne, rdeca za MC, zelena za GG, modra za PP, vijolicna za grce (edina nima rumenega roba). Med drugimi skavtskimi organizacijami so sicer obicajne enotne rutke za posamezno enoto, tako da je nas sistem barv precejsnja posebnost. Podedovan je namrec od predvojnih gozdovnikov. Namesto srajce je ob manj uradnih priloznostih v uporabi rdeca majica z znakom ZTS, kroj pa sestavljajo se zelene kratke ali dolge hlace ter modra kapa s scitnikom ali vinsko rdeca baretka.
TABORNISKI CENTER
Drzavni skavtski center je "Gozdna sola" v Bohinju, clanica mreze evropskih skavtskih centrov. Sestavlja jo dom s 50 prenocisci (sanitarije, kuhinja, vecnamenska in klubska soba, telefon) ter taborni prostor s sotori za 100 oseb. Bivanje v Gozdni soli je mogoce celo leto, po dogovoru pa je na voljo tudi gostom, ki niso skavti. Namestitev je mozna tudi v stevilnih objektih in na tabornih prostorih po celi Sloveniji, ki so v lasti posameznih rodov.
TABORNISKA REVIJA
ZTS mesecno (dve dvojni stevilki) izdaja barvno revijo Tabor. V letu 1997 bo Tabor prvic dobil dve posebni barvni prilogi (reviji v reviji), eno za najmlajse tabornike in eno za taborniske najstnike. Vsaka priloga bo izsla po dvakrat. Tabor je doslej v vsaki stevilki prinasal branje za vse starosti, z 42. letnikom pa se je bolj opredelil - postal je revija za PP-je in starejse, prispevke za mlajse pa zdruzil v priloge. Letna narocnina na Tabor znasa 3000 SIT, za tujino 85 DEM.
POSEBNOSTI IN ZANIMIVOSTI
Zanimivost Zveze je zagotovo njen znak, saj je ena redkih skavtskih organizacij, ki v znaku nima lilije. Tudi to je posledica gozdovniskih vplivov. Znak predstavlja povezanost z naravo (modra barva neba in morja, tri smreke za gozdove), slovenstvo (Triglav), indijanski sotor simbolizira taborjenje, ogenj pa je simbol zivljenja (3 plameni * 4 polena = 12 taborniskih zakonov). Taborniki odobravanje izkazemo z mrmranjem, ne ploskanjem, da ne bi motili narave, na katero smo mocno navezani. Nase geslo je "Z naravo k boljsemu cloveku!", moto posameznika pa "Bodi pripravljen!". Tabornice v ZTS predstavljajo 43% vsega clanstva. Znacilnost Zveze je tudi mladost vodij taborniskih enot in hitra rast clanstva (na okoli 10.000 v letu 1997). Ker je ZTS odprta skavtska organizacija, spostuje in spodbuja razvoj prepricanja slehernega posameznika, verujocih razlicnih religij in neverujocih, njen program pa ne vkljucuje religioznih dejavnosti. V njeni skavtski prisegi besedo "Bog" nadomesca sirsi pojem "Duhovna resnicnost" oziroma duhovnost, ki jo mora tabornik sprejeti in razvijati.
TEKMOVANJA IN MEDNARODNO SODELOVANJE
Mlajsi clani ZTS se vsako leto druzijo na Veselih srecanjih, ki so organizirana po obmocjih, ter na mnogobojih, kjer tekmujejo v taborniskih vescinah. PP-jem in grcam najvecji izziv predstavlja Nocno orientacijsko tekmovanje (razvilo se je iz sahovskega turnirja, kontrolne tocke so bile na zacetku osvetljene!), Republisko orientacijsko tekmovanje (dva ali trije dnevi popotovanja z nahrbtniki), obstaja pa se cel kup manjsih tekmovanj, celo smucarsko in kosarkarsko. Na teh tekmovanjih se poudarja druzabnost, ne pa rivalstvo. PP klubi skupaj z Valezani, Madzari in Irci sodelujejo v projektu WISH, ki ima namen spoznavanja med skavti iz Evropske unije in skavti, iz drzav, ki se za vstop v Unijo sele pripravljajo. Najvecji projekt ZTS v letu 1997 je zlet slovenskih PP-jev, ki bo avgusta v Velenju, v teku pa so priprave za odhod na svetovni skavtski zlet v cilu leta 1998/1999. Instruktorskih tecajev ZTS se ze nekaj let ob podpori WOSM udelezujejo skavti iz drzav, kjer skavtsko izobrazevanje se ni tako razvito. Doslej je bila omejitev poznavanje jezika, letos pa bo ena izmed izmen prvic v anglescini.
SE NEKAJ PODATKOV
ZTS je prostovoljna, mladinska, vzgojna in nepoliticna organizacija, odprta za vse ne glede na poreklo, raso in prepricanje. Deluje po nacelih svetovnega skavtskega gibanja. Sestavlja jo 84 rodov, ki so regionalno razdeljeni v devet obmocij. Osnovna celica v rodu je vod, ki zdruzuje 6-8 tabornikov enake starosti, vodi pa ga nekaj let starejsi vodnik. PP-ji in grce ustanavljajo klube. Vsi vodniki morajo opraviti enotedenski vodniski tecaj, polnoletni vodje enot pa instruktorski tecaj, ki skupaj z osebnima projektoma traja dve leti. Zveza ima zaposlene stiri profesionalce, v okviru ZTS pa deluje tudi poslovni oddelek Zadruga ZTS, ki skrbi za nakup in prodajo taborniske opreme ter za druge storitve, potrebne za izvajanje programa. ZTS posebno pozornost posveca razvoju sodelovanja z Zdruzenjem slovenskih katoliskih skavtinj in skavtov (ZSKSS), manjso bratsko skavtsko organizacijo, ustanovljeno v zacetku devetdesetih let. Poleg poglabljanja sodelovanja v domovini je v zadnjih letih ZTS clanicam in clanom ZSKSS omogocala, da so se v okviru drzavnih kontingentov udelezevali mednarodnih akcij, ki jih organizira WOSM.
|
|
