Ustje skozi cas

Kdaj se je vas Ustje v zgodovini prvic pojavila, ni znano. Ti kraji - predvsem danasnja Ajdovscina, (Castrum ad fluvim frigidum - Trdnjava ob mrzli reki) so znani ze iz anticnih casov.
Vas je svoje ime najverjetneje dobila po bliznjem ustju Hublja (Fluvius frigidus) in Vipave. Druga, nic manj verjetna razlaga pa pripisuje ime vasi farnemu zavetniku sv. Justu, kateremu je bila leta 1766 posvecena zupnijska cerkev. Vas naj bi se prvotno imenovala Justje, scasoma pa samo Ustje. Prisotnost tega v Sloveniji "redkega" svetnika kaze na zgodovinsko povezanost vasi s Trstom, kjer sv. Just pravzaprav "domuje". V trzaskih srednjeveskih virih (Tretja knjiga voscenih darov trzaskega stolnega kapitlja) se leta 1401 ob smrti nekega Hermacora (Mohor) de Ustia, pojavi to krajevno ime.
sv. Janez - tabor Najstarejsi ohranjeni spomenik je cerkev sv. Janeza na vrhu hriba. Na portalu vhodnih vrat je v kamnu izpisana letnica 1618. Lega in arhitektura cerkve ter obzidje kazejo, da je najverjetneje na tem mestu v casu turskih vpadov stal tabor. 
V obdobju Avstroogrske monarhije je naselje cvetelo vse do leta 1914, ko se je v Evropi zacela "velika vojna". Kot vsi ostali, so morali od doma tudi vaski fantje in mozje. Za cesarja so umirali v jarkih daljne Rusije in Karpatov. Leta 1915 so "zacela sekati bridka jekla" se v neposredni blizini - na Soci.
Vas se je znasla v strahu neposrednega frontnega zaledja.
Po razpadu Avstroogrske monarhije so nasi kraji presli pod italijansko nadvlado, ki je ljudem z razvojem fasizma prinesla vec kot dve mracni desetletji in nazadnje drugo veliko vojno.
Ustje 1942 Najbolj crn dan v zgodovini vasi Ustje je gotovo 8. avgust 1942.
Takrat se je v ajdovskih kasarnah nahajalo vojastvo italijanske alpske divizije Giulia (Julija). Poveljnik karabinjerjev (policije) v Ajdovscini je bil Cir Pasquale Marone. Ceprav Italijan, je veljal za postenega cloveka. Na pritozbe ljudi je namrec vestno preganjal tudi svoje sonarodnjake - predvsem vojake alpske divizije Giulia, ki so po vaseh kradli in nadlegovali ljudi. Menda naj bi enega od podoficirjev celo oklofutal. Vojaki so proti svojemu policijskemu kolegu skovali zaroto. Ponoci iz 7. na 8. avgust 1942 so ga s pretvezo, da so na Ustju partizani, zvabili v vas in ga pod vasjo iz zasede ustrelili, krivdo pa naprtili vascanom. Ustje se je tisto jutro prebujalo obkoljeno z italijanskimi vojaki in le malokdo je slutil, kaj jim prinasa dan. Ljudi so izgnali iz domov na trg pred cerkvijo, kjer so ze pripravljali strojnice. Ob cerkveno obzidje so postavili vse moske, da bi jih postrelili. Najhujse je s posredovanjem uspel prepreciti takratni ajdovski zupan in lastnik zage (danasnja LIPA) Rizzato. Osem ljudi je bilo kljub temu zverinsko ubitih, moski so bili odpeljani v goriske zapore, kjer so v negotovosti prebili 40 dni. Zenske in otroke pa so zaprli v ajdovsko solo in jih naslednji dan izpustili. Vas je bila tisti dan z izjemo cerkve, sole in par his do tal pozgana. Ajdovski pisatelj in zdravnik Danilo Lokar je dogodek opisal v knjigi "Sodni dan na vasi".
Sledilo je tezko povojno obdobje pomanjkanja, obnove in nenazadnje razocaranja nad tezko pricakovano "svobodo", ki je ljudem vrnila njihovo besedo; ukradla pa jim je misel...
Ljudje so obdelovali svoja polja in vinograde, kosili travnike in zgradili novo Ustje.
Vojna za Slovenijo Nevarnost je nad vasjo spet visela poleti leta 1991, v desetdnevni vojni za Slovenijo. Fantje iz vasi so spet oblekli uniforme, vendar ne avstrijskih kot njihovi dedje, niti italijanskih kot njihovi ocetje in ne vec jugoslovanskih kot njihovi starejsi bratje... 
Vojna za Slovenijo

Tiste dni so preko njiv pod vasjo hrumeli tanki JLA na svoji neslavni poti v Rozno dolino in na druge mejne prehode pri Gorici. Prebivalci Ustja so jih "pozdravili" na svojem mostu pri vaskem hrastu. Tam cisto blizu pa je menda 8. avgusta 1942 padel tudi karabinjerski poveljnik Marone... 

PRVA STRAN