Cistercijanski samostan v Stični je eden največjih kulturnih, sakralnih in arhitekturnih spomenikov pri nas. Njegovi začetki segajo v leto 1132, v čas romanike. Samostan je kmalu postal versko, cerkveno, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane Stiške rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja. V Stični so leta 1428 nastali za slovensko slovstvo pomembni Stiški rokopisi, eni prvih pisnih spomenikov v slovenščini. Skozi stoletja je samostan spreminjal svojo stavbno podobo. Vse do danes je ohranjeno najstarejše jedro samostana, ki ga tvorita križni hodnik in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Po 114 letih, leta 1898, so se beli menihi vrnili v Stično. V cistercijanskem duhu Ora et labora nadaljujejo svojo stoletno pot. Stiška opatija je danes najstarejše duhovno in kulturno središče pri nas.
NAČRT STIŠKEGA SAMOSTANA
1) cerkev, 2) križni hodnik, 3) veliko vzhodno dvorišče, 4) opatova kapela - baročni trakt, 5) vhodni trakt - Dom duhovnih vaj, 6) stara prelatura - Slovenski verski muzej, 7) vhodni stolp s štukaturami iz leta 1620, 8) romanska kapela sv. Pavla, 9) refektorij in knjižnica, 10) Neffova opatija, 11) Žitnica, 12) obzidje s stolpi, 13) vrt, 14) muzejska hiša
