je v dobrih dvajsetih letih tega stoletja uresničil zamisel o slovenskem lutkovnem gledališču. V obdobju, ki sovpada z leti, ko so se v številnih evropskih prestolnicah odpirala pomembna lutkovna gledališča, oplemenitena s eksperimenti in avantgardnimi hotenji, se je zaokrožilo prvo obdobje prizadevanj slikarja Klemenčiča za slovensko lutkovno gl edališče. Takratna lutkovna gledališča so bila predvsem v rokah likovnih umetnikov in prvih avtorjev originalnih lutkovnih besedil. Tudi slikar Klemenčič, ki je sledil evropskim zgledom, si je po prihodu v Ljubljano znal pridobiti ustrezne sodelavce. Z avtorsko priredbo Snegulčice Ivana Laha in originalnimi besedili Mirana Jarca, je Klemenčič sestavil repertoar Slovenskega marionetnega gledališča. Na “Gašperčkovo gledališče” je tako v enaki meri vplivalo evropsko izročilo, kot tudi slovenska posebnost in različnost. Svojih hotenj pa ni docela izpeljal, saj svojemu gledališču ni mogel zagotoviti ustrezne in lastne dvorane.