Vabimo vas, da spoznate Kocevsko, jo obiscete in ji pomagate soustvariti novo podobo.
Samo
znanje in strokovnost bo ohranilo dragocen prostor in zagotovilo
tej naravi, okolju in ljudem kvaliteten razvoj. Odpiramo vrata
ljudem z razumom in srcem, strokovnjakom in raziskovalcem ekoloskih,
bioloskih, socioloskih in medicinskih znanosti - vsem tem naj
postane Kocevska odprt in prijazen laboratorij. V programu Republike
Slovenije je ustanovitev in razglasitev naravnega parka na tem
obmocju. Ustanovitev Kocevskega naravnega parka naj bo le se formalno
priznanje za skladno, ohranjeno in skrivnostno krajino. Zagotoviti
moramo ohranjanje te narave, krajine in dezele za vse naslednje
generacije in za razvoj ljudi, ki bodo tu ziveli. Obstoj in razvoj
naravnega parka pa bo odvisen predvsem od ljudi, ki zivijo in
bodo ziveli v njem in z njim.
Kocevska je svojevrstna dezela in pokrajina na
visokem krasu, 
ki lezi na jugovzhodnem delu Republike Slovenije. Doma in v svetu
poznajo to dezelo po izjemno ohranjenih gozdovih, bogatem zivalskem
svetu in po nenavadni in pestri zgodovini. Obsezni masivi Roga,
Goteniskega Sneznika, Stojne, Male gore ter grebenov nad reko
Cabranko in reko Kolpo so najvitalnejsa bivalisca za velike zveri
medveda, risa in volka ter za stevilne vrste rastlinojedih zivali
in ptic. Krajino bogati izrazito kraski znacaj z bogatim podzemnim
svetom, kot so kraske jame, vrtace, ledene jame in kraska polja
s ponikalnimi vodotoki.
Mesto Kocevje se je skozi zgodovino razvijalo
iz prvega naselja, ki naj bi nastalo v prvi tretjini stirinajstega
stoletja, to je bilo v casu, ko so ortenburski lastniki nacrtno
poselili Kocevsko z ljudmi iz nemskogovorecih dezel. Leta 1377
se ze omenja kot trg, ki so ga Turki opustosili v letu 1469. Kraj
so obnovili in ga zavarovali z obzidjem ter s prekopom med zavojem
reke Rinze, da je mesto varovala se reka. Leta 1471 so kraju podelili
mestne pravice. Mesto je obvladoval mogocen grad, ki so ga postavili
v 17. stoletju Auerspergi. V 18. stoletju so obzidje porusili
in zasuli vodni jarek, nato se je mesto sirilo na levi breg reke
Rinze in se se posebej razvilo po letih, ko je bila zgrajena zeleznica
do Kocevja ter v casu po drugi svetovni vojni.
Med drugo svetovno vojno se je nemska narodna skupnost v zimi
1941/1942 odselila v domove pregnanih Slovencev v Spodnjem Posavju
in Obsotelju, tik pred koncem vojne pa so se odselili v Avstrijo,
Nemcijo in v Ameriko. Prazna naselja na podezelju so pozgali vojaki
fasisticne Italije ob ofenzivi leta 1942. Od takrat je ostalo
podezelje izpraznjeno, nekdanji kmetijski prostor pa je zacel
zarascati gozd.
Med 2. svetovno vojno je bilo mesto mocno razruseno, poskodovan
je bil tudi grad, katerega ostanke so odstranili. Mesto se je
mocno razsirilo in je upravno, gospodarsko in kulturno sredisce
dezele. V mestu je cerkev Sv. Jerneja, ki je bila zgrajena v letih
1901 del 1903 na prostoru starejse cerkve. Zanimivi so kulturni
spomeniki: cerkev Corpus Christi, kapela Bozjega groba in kapela
Resnjega telesa ter kapela Krizevega pota. Med kulturne in zgodovinske
spomenike se uvrsca Seskov dom, v katerem je med vojno v oktobru
1943 Zbor odposlancev slovenskega naroda postavil temelje nasa
drzavnosti. Na Marofu, ki lezi na obrobju mesta ob reki, je na
prostem stalna razstava lesenih skulptur mojstra Staneta Jarma
ter del kiparjev z likovnih delavnic Misel in korenine. Tam je
tudi zacetek ucne poti po gozdu in ob reki Rinzi.
