KUSTODIAT ZA MINERALOGIJO IN PETROLOGIJO

Dejavnost oddelka
Obdelava mineralo{kih in petrolo{kih zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije, vodstva po Zoisovi zbirki mineralov, delo z mladimi geologi v povezavi z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, raziskovalna dejavnost: magmatske kamnine Slovenije (Pohorje, Karavan{ka magmatska cona), zgodovina v zvezi z muzejem in rodbino Zois, zlasti @ige Zoisa.

Zbirke, ki jih hrani oddelek (Kustodiat za mineralogijo in petrologijo)

Projekti na oddelku (Kustodiatu za mineralogijo in petrologijo)
V okviru doktorskega dela Brede ^in~ Juhant te~e raziskovalna naloga Karavan{ka magmatska cona.

Zaposleni na kustodiatu:
ZOISOVA ZBIRKA MINERALOV /slika/
Zoisova zbirka mineralov je ena najstarej{ih, najlep{ih in v kulturnozgodovinskem pogledu najpomembnej{ih takih zbirk. Obsega pribli`no 5000 primerkov mineralov in kamnin. V stalni razstavni zbirki muzeja je le 306 primerkov, drugi so v depoju. Zbirka ni pomembna le zaradi svoje lepote in raznovrstnosti, temve~ tudi zato, ker je bila temelj prvega muzeja na Slovenskem, leta 1831 odprtega Kranjskega de`elnega muzeja v Ljubljani.
Kako je imel @iga Zois (prvotni lastnik in ustanovitelj zbirke) sprva razvr{~ene minerale, ni znano, gotovo pa mu je pozneje slu`ila za osnovo Wernerjeva razporeditev mineralov. Tako lahko v zbirki najdemo med minerali snovi, ki mednje ne sodijo, kot na primer nekatere kamnine (bazalt). V Zoisovem ~asu tudi {e niso pisali kemi~nih formul in beseda fosil ni ozna~evala le okamnine, temve~ tudi minerale in kamnine. Med nahajali{~i mineralov iz Zoisove zbirke sre~amo razne predele v srednji in zahodni Evropi, veliko primerkov je iz Skandinavije, Sedmogra{ke in Italije, zastopane pa so tudi zunajevropske de`ele.

ZOISOVA ZBIRKA MINERALOV - STALNA RAZSTAVNA ZBIRKA /slika/
Minerali dela Zoisove zbirke mineralov (seznam 306 razstavljenih primerkov?) so razvr{~eni po dana{nji klasifikaciji, saj je v muzeju to zaenkrat tudi edina razstavljena zbirka mineralov. Prenovljena je bila leta 1988, ob stoletnici muzejske stavbe na Pre{ernovi cesti. Avtor dana{nje postavitve je dolgoletni kustos za mineralogijo in petrologijo dr. Ernest Faninger, ki je o zbirki napisal tudi knji`ico Zoisova zbirka mineralov.
Poleg {tirinajstih vitrin z minerali je na ogled tudi pet panojev, ki nas seznanijo z zgodovino muzeja, z rodbino Zois in s Zoisovo zbirko. Na hodniku stoji tudi bronasti doprsni kip @ige Zoisa, delo akademske kiparke Dore Nov{ak (odkrili so ga ob 150-letnici muzeja - 1971).

@IGA ZOIS /slika/
@iga Zois (1747-1819), izobra`en fu`inar, je osrednja osebnost slovenskih razsvetljencev, v svetu pa je bolj znan kot naravoslovec, predvsem mineralog. Odli~no se je spoznal v mineralogiji, kemiji, metalurgiji in rudarstvu kot tudi v botaniki in zoologiji. Med Zoisove korespondente lahko med drugim {tejemo Abrahama Gottloba Wernerja, profesorja mineralogije na rudarski visoki {oli v Freibergu, Martina Heinricha Klaprotha, profesorja kemije na berlinski univerzi, Petra Jordana, profesorja naravoslovja na medicinski fakulteti dunajske univerze, in mineraloga Friedricha Mohsa, znanega po uvedbi trdotne lestvice v mineralogiji. Kako so Zoisa cenili sodobniki, povedo priznanja, ki so mu jih podelile ugledne ustanove: Gesellschaft naturforschender Freunde zu Berlin (1782), Imperialis Leopoldino-Carolina Academia Naturae Curiosum, Erlangen (1793), Academie Celtique, Paris (1806), Jenaer herzoglich = mineralogische Sozietät (1807), Wetterau'sche Gesellschaft für Naturkunde zu Hanau (1808). [e najbolj so @igo Zoisa po~astili, ko so po njem imenovali zoisit. Prejel je tudi visoko dr`avno odlikovanje: komandarski kri` Leopoldovega reda (1809). Potegoval se je, da bi Kranjska dobila svoj de`elni muzej. Tega sicer ni do~akal, toda kmalu po mecenovi smrti je Zoisova zbirka mineralov postala temelj 1821 ustanovljenega de`elnega muzeja v Ljubljani.

ZOISIT, Ca2Al3(O/OH/SiO4) /slika?/
Ko je trgovec z minerali Simon Pre{ern 1804 preskrbel Zoisu material s Svin{ke planine, je Zois prepoznal nov, do takrat {e nepoznan mineral. To sta mu v pismih potrdila A. G. Werner in M. H. Klaproth. L. 1805 je A. G. Werner v soglasju z M. H. Klaprothom in D. L. G. Karstenom imenoval ta mineral @igi Zoisu na ~ast zoisit.
Danes natan~no vemo, odkod je dobil Zois vzorce kasneje po njem imenovanega minerala. Na zahodnem pobo~ju Svin{ke planine je predel, ki mu pravijo Prickler Halt. V gozdu je opu{~en odkop. Razvaljeni odlomki kamnin dajo sklepati, da so nekdaj odkopavali pegmatit, ki seka eklogit. Pegmatit vsebuje stebri~ke zoisita.
Zoisit je v regionalnometamorfnih kamninah zelo raz{irjen mineral, toda pojavlja se navadno v finozrnatih agregatih. Rde~kastim razli~kom zoisita pravimo thulit. Modrikasti kristali zoisita, ki so jih na{li v Tanzaniji, se imenujejo tansanit, in spadajo med cenjene drage kamne.

PALNSTORFOVA ZBIRKA MINERALOV IN KAMNIN
Palnstorfovo zbirko mineralov in kamnin hrani skupaj z dvema pripadajo~ima katalogoma Prirodoslovni muzej Slovenije. Po podatkih prvega kataloga obsega petrografska zbirka 1330 v ~etverokotnik oblikovanih poliranih plo{~ic kamnin, medtem ko ima mineralo{ka zbirka po podatkih drugega kataloga 2419 vzorcev. Kataloga predstavljata popis mineralo{ko- petrografske zbirke, ki jo je Friderik Rude` nekako na prehodu 1831/32 poklonil nekdanjemu De`elnemu muzeju v Ljubljani.
Razporeditev mineralov v Palnstorfovi zbirki je bila povsem druga~na od dana{nje sistematike, ki temelji na kemi~ni osnovi. V zbirki so bili minerali s kovinskim sijajem grupirani glede na kovine, ki jih sestavljajo, npr. posebej minerali zlata, posebej srebrovi minerali, itd. Sledijo jim minerali z nekovinskim sijajem, pri ~emer Palnstorf razlikuje ve~ skupin. Posebej {e obravnava gorljive snovi, med katere ne uvr{~a le premoge, ampak tudi `veplo in pirit. Zbirko zaklju~ujejo vzorci predornin, npr. primerki lave. Potrebno je poudariti, da v drugi polovici 18. stoletja {e niso ostro razlikovali mineralov in kamnin. To je tudi ena izmed karakteristik Wernerjevega klasifikacijskega sistema, ki ga je Palnstorf v glavnem upo{teval pri ureditvi svoje zbirke.
Razstavljeni del Palnstorfove zbirke mineralov obsega 393 plo{~ic.

JO@EF PALNSTORF
Jo`ef Palnstorf je bil vi{ji dr`avni uradnik v nekdanji vojvodini Kranjski. Zanimalo ga je naravoslovje, izklu~no mineralogija. V zvezi z mineralogijo je imel stike z @igo Zoisom. Bil je prvotni lastnik zbirke, ki je plo{~ice zbral in ve~idel tudi sam pripravil.

FRIDERIK RUDE@
Friderik Rude` je bil gra{~ak in hi{ni lastnik. Zanimalo ga je naravoslovje, pri ~emer je bil izrazito zoolo{ko usmerjen. Bil je drugi lastnik Palnstorfove zbirke mineralov, ki jo je nekako na prehodu 1831/32 predal s pripadajo~ima katalogoma vred De`elnemu muzeju v Ljubljani.

PALNSTORFOVA ZBIRKA - RAZSTAVLJENI DEL
V dveh bidermeierskih mizah, ki sta danes na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so plo{~ice iz Palnstorfove zbirke. @e v prvih letih obstojanja nekdanjega De`elnega muzeja v Ljubljani je dal namre~ njegov kurator grof Hochenwart izdelati dve leseni mizi in ju oblo`il s 393 plo{~icami iz Palnstorfove zbirke.

ZBIRKA RUD
Zbirka obsega 254 kosov rud in eno leseno korito. Primerki so iz ozemlja biv{e Kranjske: rudniki Litija, Idrija, Gorenjski rudniki, Jesenice, Begunj{~ca, Bohinj. Zbirka je nastajala v letih 1831-1890, ve~inoma kot darilo muzeju.

ZBIRKA MINERALOV IZ TREP^E
Zbirka obsega 120 primerkov mineralov iz rudnika Stari trg pri Kosovski Mitrovici (Trep~a). Zbirka je nastajala 1955-1985 in je shranjena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Del zbirke je nastal z nabiranjem vzorcev v rudniku (dr. Ernest Faninger), del pa je darilo carinarnice Jesenice.

NOVEJ[A ZBIRKA MINERALOV IN KAMNIN
Zbirka vsebuje ve~ kot 500 mineralov in kamnin, ki so v muzej pri{li po letu 1890, ve~inoma kot darilo muzeju. Zavzema geografsko obmo~je Evrope ter ostalih celin.

Prirodoslovni muzej Slovenije