Tehni{ki muzej Slovenije

Zgodovina gradu BISTRA

@e v rimskih ~asih so bili prebivalcem znani izviri re~ice Bistre. Povezovala je kraj z Vrhniko (Nauportusom) in Ljubljano (Emono). V pozni antiki je pot z Vrhnike vodila skoz Bistro v Borovnico in Podpe~. O tem govorijo v Bistri ohranjeni rimski kamni.

(slika 72KB) (slika 66KB)

Kartuziji Bistra je leta 1260 zagotovil obstoj Ulrik Spanheimski. Delovala je do 1782. leta, ko jo je cesar Jo`ef II z odlokom razpustil. Premo`enje je pre{lo v roke verskega sklada. 1826. leta je poslopje in okoli{ko posest kupil trgovec in tovarnar Franc Galle. Ob koncu II. svetovne vojne je gra{~ina z zemlji{ko posestjo postala splo{no ljudsko premo`enje. 1951. leta jo je prevzel Tehni{ki muzej Slovenije.

(slika 71KB)

Muzej je 1951. leta ustanovila vlada Republike Slovenije z nalogo, da raziskuje, zbira in posreduje javnosti dose`ke predelovalne in pridelovalne tehnike na Slovenskem. Osrednje zbirke si lahko ogledate v Bistri, drugod pa so: Po{tni muzej v [kofji loki, Valvasorjeva tiskarna, geodetska in lovska zbirka na gradu Bogen{perk in Usnjarna Toma`a Godca v Bohinjski Bistrici.

(slika 81KB)

Stalne postavitve v gradu Bistra: gozdarska, lesarska, lovska, ribi{ka, elektrostrojna, kova{ka in prometna zbirka. V muzejskem kompleksu so na ogled ob~asna kmetijska razstava, muzejska `aga venecijanka, rekonstruiran furnirski obrat, muzejski park z ribnikom in gozdna u~na pot.

Muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 18. ure. Pozimi je muzej zaprt, ker prostori niso ogrevani.

^e ste bili z obiskom nezadovoljni, prosimo, da nam pripombe o tem sporo~ite na upravo v Ljubljano. Pokli~ite nas po telefonu {tev. 061/ 321-383, ali pa nam pi{ete na naslov:

Tehni{ki muzej Slovenije
Parmova 33
61000 Ljubljana

Prometni oddelek

(slika 65KB) (slika 83KB) (slika 108KB)

Ste ljubitelj starih avtomobilov, motorjev in koles? V treh dvoranah na{ega muzeja se jih boste lahko nagledali. Od najstarej{ega avtomobila v muzeju Clement & Cie iz leta 1899, ki `al ni na{a last, pa vozil, ki smo jih posodili za znani Spielbergov film Schindlerjeva seznam, do Rolls Roycea, Piccola, Slom{kove in Herbersteinove ko~ije, gasilskih vozil, koles, motorjev, in dosti drugih.

Kmetijski oddelek

(slika 60KB)

Oddelek {ele ustanavljamo, zato so eksponati v prihodnjih razstavnih prostorih v glavnem le deponirani. Oglejte pa si lahko razvoj orodij in delovnih strojev v kmetijstvu, kova~ijo, razne pogone: gepelj, vodno kolo, parni stroj, traktor itd. Ob re~ici Bistri stoji `itni mlin in prikazuje, kako so na{i dedje mleli zrnje za vsakdanji kruh.

Tekstilni oddelek

(slika 98KB)

Tekstilni oddelek vas bo seznanil s predilno in tkalsko tehniko od preprostih naprav do strojev. Na ogled je {e ob~asna razstava Vrvarstvo na Slovenskem, poleg tehnologije prikazujemo tudi vrvarske naprave.

Elektrostrojni oddelek

(slika 78KB)

V elektro strojnem oddelku, ki ni zaklju~en, prikazujemo, kako in s kak{nimi stroji proizvajamo elektri~no energijo. Lahko si ogledate vodno turbino, dizelski motor, parno turbino, parni stroj in {e kaj.

Gozdarski oddelek

(slika 75KB)

Gotovo radi hodite po gozdovih? Ali ste ob tem pomislili kaj je gozd? Pri nas vas bomo seznanili z gozdom kot `ivljenjsko skupnostjo rastlin in `ivali, kot virom energije in surovin, spoznali boste, da je gozd nenadomestljiv vir ~istega zraka in regulator hidrolo{kega sistema. V njem se spo~ijemo, se u~imo in raziskujemo. V projekcijski sobi si oglejte diapozitive ali videokasete z gozdarsko tematiko.

Lesarski oddelek

(slika 197KB)

Uporaba in predelava lesa sta stari kot ~love{tvo, saj je les material, dosegljiv skoraj povsod na zemeljski obli, je lahek za obdelovanje in trajen. V oddelku prikazujemo tesarstvo in `agarstvo kot osnovna na~ina obdelave lesa ter mizarsko delavnico, v kakr{ni so izdelovali preproste kme~ke stole. Ob izviru Bistre sta postavljeni `aga venecijanka ter rekonstruirani obrat za izdelavo furnirjev.

Lovski oddelek

(slika 92KB)

Prepri~ajte se, da lov ni le ubijanje, pa~ pa nenehna skrb za tako okolje, da bo v njem divjad lahko pre`ivela. Brez lovcev bi bila na{a de`ela revnej{a za marsikatero `ival; bili bi brez kozoroga, risa, morda medveda... V dioramah predstavljamo divjad v naravnem okolju; videli boste trofeje, lovsko oro`je, prisluhnili lovski glasbi. ^e si boste vzeli ~as, se boste marsi~esa nau~ili o zgodovini lova in spoznali na{o divjad.

Ribi{ki oddelek

(slika 75KB)

Gotovo ste `e sli{ali pripovedovati ribi~a, da je ujel takooo veliko ribo? Pridite in si oglejte na{e velikanke! Pokazali vam bomo raznovrstnost ribjega `ivlja v na{ih vodah. Morda se boste zamislili ob prikazu onesna`enosti na{ih rek in za~eli ceniti trud ribi~ev in ribogojcev, ki skrbijo za to, da so reke kljub vsemu polne rib.

Kapela

Kapela sv. Jo`efa je lep primer enotnega baro~nega prostora; stene so raz~lenjene s pilastri, obok je okra{en z bogatimi {tukaturami in s freskami na{ega znamenitega baro~nega slikarja Antona Cebeja. V petih medaljonih prikazujejo prizore iz `ivljenja sv. Jo`efa. V sedanjo obliko so jo preuredili po po`aru leta 1773.

Projekti

Ko nas boste ponovno obiskali, boste morda `e lahko videli katerega od na~rtovanih projektov:
Zadnja sprememba: 10.10.1995
MRC/Mojmir