Predstavitev projekta Atlas kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije

IZHODISCNO STANJE

Vedenje o kacjih pastirjih v Sloveniji do druge svetovne vojne je majhno: nekaj drobnih zapisov vecinoma neslovenskih avtorjev in zbirk, ki imajo glede na stopnjo ohranjenosti ter nepopolnost podatkov le se zgodovinsko vrednost. V sestdesetih letih tega stoletja je kacje pastirje prouceval Bostjan Kiauta. Njegov opus clankov iz tistega obdobja in delno ohranjena zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije sta edini osnovi za previdna razmisljanja o morebitnih spremembah sestave odonatne favne Slovenije in spremembah v razsirjenosti posameznih vrst v naslednjih tridesetih letih. Povecano zanimanje za kacje pastirje na zacetku devetdesetih let se je odrazilo v ustanovitvi Slovenskega odonatoloskega drustva pod okriljem Mednarodne odonatoloske zveze ( S.I.O.) v letu 1992. Kljub precejsnjemu stevilu objavljenih, pretezno favnisticno orientiranih clankov, je ostajala mnozica podatkov se vedno v terenskih beleznicah. Ker informacija ni bila zdruzena in dostopna, ni bilo mogoce argumentirano izrabljati visoke vrednosti kacjih pastirjev kot indikatorjev stanja okolja in jih uporabiti pri naravovarstvenih prizadevanjih. Vse vrste kacjih pastirjev (red Odonata) so v Sloveniji z UREDBO O ZAVAROVANJU OGROZENIH ZIVALSKIH VRST (1993) razglasene za naravno znamenitost (!?). Ne glede na to dejstvo, prenehanja vpliva cloveka na vodne habitate ni pricakovati.

ZAKAJ ATLAS?

Kartiranja in atlasi, kot oblika zbiranja podatkov o razsirjenosti zivalskih in rastlinskih vrst, so v Evropi siroko uveljavljeni. Se posebej se je tovrstna dejavnost razmahnila v zadnjem desetletju s potrebami drzavnega in civilnega naravovarstva po konkretnih favnisticnih ali floristicnih podatkih. Najmocnejsi temelj zanjo pa je prav gotovo zelja velikega stevila naravoslovno in naravovarstveno usmerjenih posameznikov po konkretnem delovanju. Tako ne preseneca, da je seznam obdelanih skupin presek med moznostmi (zahtevane metode dela), uporabnostjo (vrednost skupine za bioindikacijo) in privlacnostjo (stevilo potencialnih sodelavcev). Kot posledica so, vsled armade amaterskih ornitologov, najbolje obdelani ptici, ki jim med vretencarji sledijo dvozivke in plazilci, med nevretencarji pa dnevni metulji, hrosci, kacji pastirji, polzi ter kobilice. Organizirano zbrani podatki (Atlas), opremljeni z ustreznimi orodji (Rdeci seznam, ipd.) so primerni za uporabo v upravnem (prostorsko planiranje) in strokovnem delu, obenem pa mocno okrepijo naravovarstvena prizadevanja civilne javnosti. Prednosti atlasa in z njim povezanega nacina zbiranja podatkov sta naslednji:
  • casovna in prostorska pokritost ozemlja, ki je s profesionalnimi projekti ni mozno zagotoviti, niti pricakovati,
  • zadovoljiva kvaliteta ob izjemno nizki ceni.
    Operativni cilji projekta Atlas so:
  • azurno podatkovno skladisce o razsirjenosti kacjih pastirjev v Republiki Sloveniji in od tega odvisna moznost takojsnjega odziva na nacrtovane posege v okolje,
  • dostopnost podatkovnega skladisca vsem zainteresiranim uporabnikom,
  • kvalitetna priprava in sprotno azuriranje Rdecega seznama kacjih pastirjev Slovenije.

    KJE SMO TRENUTNO IN KAKO NAPREJ?

    Projekt Atlasa smo priceli julija 1993. Takrat je bil izdelan popisni list in navodila za njegovo izpolnjevanje. V jeseni istega leta je bilo z racunalniskim programom MS Access® prirejeno podatkovno skladisce za shranjevanje zbranih podatkov. Zbrani so bili materialno dostopni podatki (zbirke, literatura) ter zbrani podatki 15 sodelavcev (4493 podatkov, 636 najdisc, stanje oktober, 1994). Septembra 1996 je v podatkovnem skladiscu vec kot 12000 podatkov z 1416 najdisc, ki so prispevek 22 sodelavcev, tudi neclanov. Pomembnost taksnega zbiranja podatkov podkrepi podatek, da je neobjavljenih, nedostopnih (de facto neobstojecih) podatkov o razsirjenosti kacjih pastirjev v tem trenutku kar 80%. Izobrazevanje sodelavcev projekta je potekalo na drustvenih delavnicah (po 2 v letih 1993, 1994 in 1995) in na mladinskih raziskovalnih taborih, kjer so kot mentorji sodelovali clani drustva. Stevilo sodelavcev se je povecalo s 5 (v letu 1993) na 22 (v letu 1995). Skupaj smo zbrali 2667 popisnih listov (= 1 dan, 1 najdisce, vse opazene vrste). Spomladi 1997 bomo zakljucili prvo fazo projekta in izdali Atlas kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije. Istocasno bo izdelan tudi Rdeci seznam kacjih pastirjev Slovenije. Sam izid Atlasa in Rdecega seznama pa seveda ne pomeni, da bo projekt zakljucen. Prej narobe; sele na osnovi zbranih podatkov bo mogoce ugotavljati trende za posamezne vrste v prihodnosti. Seveda vabimo vse, ki bi jih tovrstno delo veselilo, k sodelovanju.
    Predstavitev projekta Atlas kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije je deloma povzeta po delu:
    KOTARAC, M., 1995. Zasnova atlasa kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije. Diplomska naloga, BTF, Ljubljana. IX + 104 str.
    Nazaj na prvo stran / Back to the first page
    Strani pripravlja / This page is maintained by: mk
    Zadnjic popravljena / Last revision: 18.09.1996