|
Nekega lepega dne, ravno sem se pripravljal, da narišem nekaj krivulj v koordinatnem sistemu, se mi je zgodila majhna nesreča. Narisal sem že koordinatni sistem na velik list formata A3 in ko sem razmišljal, s katero krivuljo naj začnem, sem si nalil skodelico kave in jo poskušal osladkati. Tedaj pa se mi je zatresla roka in žlička sladkorja se je stresla na mizo. |
Pogledal sem, od kod ta glas, in opazil, da se je od nekod vzela mravlja in si hotela privoščiti malo sladkorja. Verjetno sem bil videti zelo začuden, saj me je drobna pika zopet ogovorila:
"Kaj tako zijaš, ali še nisi videl nobene mravlje?""To že," sem odgovoril, "ampak z nobeno se še nisem pogovarjal."
"Imaš kar prav, naša vrsta je prava redkost," mi je priznala. "Zato se tudi skrbno skrivamo. Ampak jaz že nekaj dni nisem jedla in se nisem mogla zadržati, ko sem zavohala sladkor. Mogoče mi veš povedati, kateri košček je najbolj blizu, saj sem tako lačna, da se do tistih bolj oddaljenih sploh ne morem več prebiti."
"No," sem si mislil, "govoreče mravlje so taka redkost, da je treba zanje poskrbeti. Mogoče mi jo uspe pregovoriti, da bi skupaj nastopila v cirkusu. Verjetno bi več zaslužil kot s poučevanjem matematike." Zato sem hitro pobral nekaj kristalov sladkorja in jih postavil pred mravljo. "Izvoli, postrezi si. Oprosti moji nevljudnosti, ampak ali imaš tudi kakšno ime."
Mravlja se najprej ni pustila motiti in je lepo pomalicala en kristalček. Nato je le zopet spregovorila: "Hvala ti lepa. Seveda imam ime, kaj pa misliš. Brunhilda sem, ampak moji prijatelji me kličejo kar Ilda. Tudi ti me lahko tako kličeš. Ti si pa menda Oskar. Slišala sem namreč, da te tako imenujejo, ko sem se sprehajala pod tvojo pisalno mizo." Nato je veselo začela grizljati drugi košček sladkorja.
Ko je opravila tudi s tem, mi je zopet namenila nekaj pozornosti: "Najedla sem se, ampak sedaj me muči radovednost. Namreč odgovor na vprašanje, kateri košček sladkorja je najbolj blizu."
"In kaj hočeš, da naredim? Ali naj izmerim razdalje ali pa izračunam, koliko si oddaljena od posameznih koščkov?"
"Kaj bi bilo, ko bi mi razložil, kako se to izračuna? Mogoče mi utegne priti prav, če si bom sama kdaj znala pomagati."
"To že, ampak ne vem, koliko matematike ste imeli v mravljinčji šoli. Kar tako tudi ne moreš začeti," sem odvrnil.
"Ne podcenjuj nas, govorečih mravelj. Znamo marsikaj. No, pri matematiki res nisem bila najbolj uspešna, ampak vsaj osnovne računske operacije poznam, pa o koordinatnem sistemu sem tudi že nekaj slišala. Zdi se mi namreč, da te črte, med katerimi sedaj sedim, predstavljajo ravno koordinatni sistem."
Ne sicer preveč navdušen, da me čakajo še ene brezplačne inštrukcije namesto nastopa v cirkusu, sem se vdal v usodo in ji začel razlagati.
Če te zanima, kako se je razvijal pogovor med mano in mravljo, potem klikni na sličico mravlje za nadaljevanje,
lahko pa zgodbo in razlago preskočiš ter poskušaš rešiti kakšno nalogo.
