Tehnična vzgoja na OŠ Bičevje

 

Površinska zaščita kovin

Fotografije naredila študentka Pedagoške fakultete Andreja Štor, za obvezni učni nastop na OŠ Bičevje.
Poleg obiska v Galvanotehniki Glinek in barvarnici........ je slikovno gradivo pobrano iz zbirk Kako deluje.
Gradiva niso pripravljena v obliki priprave, ker jo učitelj lahko pripravi na podlagi podanih gradiv in možnosti, ki jih ima na svoji šoli. Gradiva je zbranega več, tudi na delovnih listih je pripravljenega več gradiva, kot je namenjenega časa za to učno temo, vendar ima učitelj možnost izbire.
Gradiva zbrala in uredila Suzana Kranjec.

 

Korozija

Vsi predmeti in izdelki imajo obdelano površino. Med enako uporabnimi kupimo tistega, ki nam je najbolj všeč. Na to pa vpliva estetski videz prdmeta, zato mora biti vsak predmet zaščiten.


1b.gif (14736 bytes)Korozija je razjedanje ali razkrajanje kovinskih gradiv in zlitin zaradi kemičnih in elektrokemičnih vplivov. Zaradi korozije nastaja velika gospodarska škoda. Pri koroziji zaradi kemičnih vplivov kovine na površini kemično reagirajo s kisikom, plini, kislinami ali bazami iz okolja. Na površini kovine se naredi plast različnih spojin. Na jeklu se pojavijo železovi oksidi ali rja.. Če je zaščitna plast na kovini ali zlitini nepropustna ali neporozna se korozija ustavi. Take plasti se naredijo na kromu, cinku, svincu, bakru, aluminiju, srebru... Če pa je plast kovine propustna ali porozna bodo plini še naprej prodirali skozi mokroskosko majhne luknjice do kovine ali zlitine in jo uničevali v notranjost, dokler je ne bodo v celoti preluknjali. To najbolj opazimo na avtomobilskem blatniku. Korozija se pojavlja zaradi elektrokemičnih vplivov na stiku ali spoju dveh različnih kovin. Če v tak spoj pride vlaga, nastane galvanski člen, ki povzroči razjedanje kovin na stiku.Zato moramo spajanju različnih kovin posvetiti posebno pozornost. Največ izdelkov je iz jekla, ki je podvrženo koroziji.

Zaščita jekla pred korozijo

Ker vemo vzroke nastajanja korozije, ustrezno rešitev hitro najdemo. Kisiku, različnim plinom, kislinam ali bazam, solem in vlagi je potrebno preprečiti dotop do površine kovine. Jeklo moramo prevleči s plastjo take nepropustne snovi, ki sama ne korodira. Te prevleke pa so lahko kovinske ali nekovinske. Najpomebnejše pri vsaki zaščiti pa je, da mora biti površina kovine dobro očiščena in razmaščena, sicer se zaščitna plast ne prime na podlago.

2.gif (14292 bytes) 8.gif (12610 bytes)

 

Kovinske prevleke

So najkvalitetnejše prevleke. Izbrati moramo kovine, ki same ne korodirajo. Pri tem uporabljamo cink, nikelj, krom, baker, svinec, kositer.

 

Potaplanje:

Predmet potopimo v raztopljeno kovino (cink, kositer).
Predmet potopimo v raztaljeno kovino. Pod posodo so gorilniki, ki stabilizirajo toploto raztopine vode.
Predmete potapljamo tudi v kromove soli.

Razpraševanje raztaljene kovine;

V posebni posodi se sproti tali kovinska žica (svinec, cink, aluminij, kositer), ki jo stisnjen zrak razprši po premetu. Predmet enakomerno obračamo, da sekapljice raztaljene kovine oprimejo vse površine.

Galvanizacija:

Najpogostejši uporabljen postopek je prav galvanizacija, ki smo si jo ogledali v Galvanotehni Glinek. V laboratoriju merijo količine snovi za določene raztopine.

V starem delu delajo ročno v novem delu pa je vse računalniško vodeno, delavci pa samo kontrolirajo delo. V Galvani cinkajo, srebrijo, medijo in niklajo.
Predno je izdelek pocinkan ga kemično razmastijo in sperejo,

3.gif (14006 bytes) 11.gif (14218 bytes)

potem pride na vrsto jedkanje. Jedkanje je spreminjanje površine predmeta s kemično delujočimi utekočinjenimi ali uplinjenimi sredstvi. To so naprimer kosline, kloridi. Ko je izdelek

4.gif (14622 bytes)

pojedkan ga sperejo. Sledi anodno ali katodno kemično razmaščevanje, nato ponovno spiranje, nato dekapiranje.
Dekapiranje je odstranjevanje oksidne pene s kovine z luženjem in plamenom. Izdelek zopet spirajo nato pa cinkajo. S tem ko prevlečejo železne predmete s cinkom, kih zaščitijo pred korozijo. Po cinkanju izdelek spirajo, nato ga pasigirajo ali kromatizirajo ( samo cink lahko pasigiramo). Izdelk sperejo in ga nato posušijo.
Pri niklanju srebrenju in medenju je postopek podoben.

7b.gif (12273 bytes) 9.gif (14289 bytes) 6b.gif (15961 bytes)

Čistilna naprava:

To je zelo umazana tehnologija, ki zelo onesnažuje okolje.
V prvem bazenu čistilne naprave so odpadne vode s koromati, ki imajo težko kovino krom.
V drugem bazenu pa je odpadna voda ki vsebuje cink, železo in malo srebra. To umazano vodo je potrebno raztopiti. Po ceveh dovajajo v bazene posebne kemikalije. Sonde v bazenu merijo redoksi potencial. Pri določenem redoksnem potencialu se 6 valenčni krom reducira s 3 valenčnim kromom to je natrijevimdisulfidom. Filtriranje je avtomatsko. Avtomatomatski ventil sprošča na vsake toliko časa eno ali drugo kemokalijo, ki je potrebna za vzdrževanje pravilnega medija. Medij je snov v kateri poteka kak pojav.
V tretjem bazenu je pod peno še vedno umazana voda, ki je podobna kalni vodi. V tej kalni vodi so težke kovine, ki so drobni delci, ki se morajo sprejeti v velike delce, da lahko padejo na dno in se lahko tako izločijo. Čistilna naprava mora čistiti 25 kubičnih litrov na uro in potem priteče očiščena vodaa v potoček, ki pa še kljub temu nekoliko kalna in ima na površini peno, ki je posledica detergentov. Naprava je računalniško vodena.

Skladišče.

Tudi tu veljajo posebni pogoji. Saj skladiščijo razne kisline, zato morajo biti tla skladišča posebej zavarovana s posebnimi premazi, da se v primeru razlitja ne onesnažuje okolja.

Nekovinske prevleke

Mineralne masti ali olja

Uporabljamo za kratkotrajno zaščito strojev, pločevine ( olje in masti pospešujejo korozijo, če vsebujejo nenasičene maščobne kisline). Orodja in strojne dele, ki niso posebej zaščiteni premažemo z mastjo in oljem

Barvanje in lakiranje

 

1.gif (13253 bytes)
Obešanje nezaščitenih izdelkov

3b.gif (11732 bytes)
Barvanje s pištolo (barva v prahu)

4b.gif (12698 bytes)
Potapljanje (ročno)

5.gif (12860 bytes)
Sušenje oz. pečenje

7.gif (17040 bytes)
Nezaščiten predmet

8b.gif (15700 bytes)
Zaščiten predmet

Barve in laki ne le zaščitijo ampak pripomorejo tudi k estetkemu videzu predmeta. Nanašami jih s čopičem, brizganjem ali potaplanjem.Nanšanje je hitro, enostavno in dokaj poceni. Barvanje in lakiranje sta najbolj razširjena postopka.

Emajliranje

Emajli so steklene prevleke. So zelo odporni vendar krhki. Na kovino nanesemo emajlirano maso in izdelek žgemo pri temperaturi 7500C -15000C Emaljiranje se je najbolj uveljavilo pri izdelavi kuhinjske posode.

emajl.gif (2502 bytes)
Emajliranje

Plastificiranje.

Na predmet nabrizgamo umetno maso. Plastificirani predmeti so zelo odporni proti obrabi.

Bruniranje

Jeklo prevlečemo z železovim oksidom in pore zamažemo z voskom. Predmet postane od kovinske sive do črne barve. Potek dela: jeklen predmet očistimo in ga segrejemo na 6000C in potopimo v laneno olje. Postopek večkrat ponovimo. Še vroč predmet namažemo z voskom da zapremo pore. Brunirana površina odbija zelo malo svetlobe, zato ta postopek uporabljamo v opični industriji.

Suzana  AG00113_.gif (2541 bytes)  Kranjec

Strani ureja in postavlja učiteljica tehnične vzgoje na OŠ Bičevje Suzana Kranjec