Tehnična vzgoja na OŠ Bičevje

Smo osrednja šola za delo na omrežjih. V okviru kongresa RO/2 smo izvedli enodnevne in trodnevne seminarje. 55-im udeležencem seminarjev smo predstavili možnosti uporabe Interneta za učiteljevo pripravo na pouk. Če potrebujete gradivo stopite na:

"Pred vami je preprost napotek za brskanje po internetu." 

Osnove Oken 95

KAZALO
 

UVOD

Človek se pogosto vpraša, kam nas bo pripeljal današnji utrip časa? Vsa nova tehnologija, ki nas obdaja samo še dviguje krvni pritisk, če pa odpoveduje še tehnika, ima tudi naša potrpežljivost določene okvire.

Pa poglejmo svetlejšo stran sodobnih komunikacijskih sredstev.

Če potrebujemo različna gradiva jih lahko preko računalniških komunikacij oziroma omrežja Internet hitro posredujemo ali prejmemo. Poiščemo potrebna tekstovna in slikovna gradiva, ki so za nas zanimiva, lahko premagujemo razdaljo brez ovir na poti. Ni nam potrebno prenašati diskete od enega uporabnika do drugega ampak mu preprosto pošljemo željeno vsebino preko Internet omrežja, četudi je uporabnik trenutno v Ameriki ali na Finskem. Prejemnik pošto že čez nekaj minut preprosto iz svojega elektronskega predala pobere in spravi na svoj računalnik. Seveda obstajajo začetniške težave.

Spomnimo se prvih računalnikov, ki so nam služili zgolj za pisanje tekstov, pa smo bili v začetku zadržani ali ni boljši kar klasieen pisalni stroj. Se spominjate prvih telefaksov. Vsi smo nestrpno čakali ali se bo zgodil čudeš in bo na drugem koncu telefonske linije prejemnik resnieno prejel poslano gradivo. Danes je to del vsakdanjika. Ravno tako, pa je s svetovnim spletom omrežij Internet. Iziv ki ga je vredno spoznati.



KAKO, KDAJ, ZAKAJ INTERNET PRI POUKU IN ZA POUK

Prvi stik z internet omrežjem, če imate dostop z grafienim pregledovalnikom je več kot omama. Preprosto sprehajanje "surfanje" od ene domače strani do druge je lahko prav fascinantno. Ko sem se prvič lahko samostojno sprehajala po svetovnem spletu me je prevzelo, kot nekatere prevzamejo videoigre. Počasi sem poskušala razmišljati, čemu mi vsi ti podatki lahko koristijo. Kako jih lahko uporabim pri svojem vsakdanjem delu. Ko sem našla pravljieno deželo kock Lego sem želela dane konstrukcije prenesti na papir, da jih lahko posredujem učencem, morda za uvodno motivacijo k uri o gonilih. Našla sem komentarje učiteljic iz različnih koncev sveta, ki so pisale o izkušnjah pri delu z kockami Lego v osnovnošolskem sistemu izobraževanja.

S pomočjo pregledovalnikov sem lahko zbirala različna gradiva. Ker poučujem tehnično vzgojo sem razmišlala, kdo je prvi svetovni tehnik? Morda Leonardo da Vinci? S pomojo pregledovalnika Yahoo sem našla odgovor. Prebrskala sem lahko vse svetovne muzeje, ki so se vklopili v splet omrežja, našla različna tekstovna in grafična gradiva, ki so mi v veliko pomoč pri pripravi učnih ur. Včasih je težko s pomočjo ene same knjige učencem v razredu omogočiti različne skupinske vaje. Tu si lahko pomagamo preprosto tako, da stiskamo gradivo, ki ga poberemo iz omrežja.

Vedno več učiteljev pripravlja svoje domaee strani in poizkušajo svoja znanja in izkušnje v razredu predstaviti vsem uporabnikom Internet omrežja. Najdemo gradiva za pripravo razlienih učnih ur. Tudi učitelji tehnične vzgoje lahko najdete vse za tehniko na naslednjih naslovih:

http://www.ib-procadd.si/rok/
http://www.zrsss.si/~puncer/tehnika.htm
http://arnes.muzej.si/guest/osljbic2/index.html


Komunikacija oziroma sporočanje živi v človeku že iz iz kamene dobe, ko je živel še v jamah in risal sporočila na stene. Ko si ogledujemo po omrežju domače strani lahko pustimo lastnikom domače strani tudi sporočilo s pomočjo elektronske pošte. Vsak uporabnik ima svoj elektronski naslov, kamor prejema svojo pošto in preko tega predala pošto tudi pošilja. Na ta način pošta zelo hitro potuje od enega uporabnika do drugega. To nam omogoča da lahko tudi pouk izpeljemo preko omrežja. To si lahko omislimo v živo preko različnih konferenc ali preko predala v obliki pisem. Ta oblika je zaživela tudi na naši šoli in smo jo predstavili na dnevih Slovenskega izobraževanja DSI 96, kjer je potekala komunikacija v živo med Ljubljano in Žalcem. Učenci so izmenjavali izkušnje pri konstruiranju s programom CADdy Junior. Navdušenje med učenci je bilo izjemno, zato so take oblike pouka lahko marsikateremu nadobudnežu vzpodbuda pri opravljanju vseh šolskih obveznostih.

Zelo prijetna oblika je pridobivanje prijateljev iz drugih držav. Ker je pogovorni jezik angleški učenci uporabljajo pridobljeno znanje in imajo tako tudi horizontalno povezavo med predmeti. O čem se pogovarjamo? Pripovedujemo o našem delu pri tehnični vzgoji, kako poteka pouk in navezujemo nova prijateljstva in znanstva. Učenci z nestrpnostjo pričakujejo naslednje ure, da bomo pogledali v nabiralnik če je že prišlo pismo iz Finske ali kje drugje. Prijetena uvodna vzpobuda za nadaljne delo.

Kaj pa delo učencev razen pisanja pisem? Da, dostop do različnih knjižnic, podatkov, ki jih potrebujejo med uro, ali za pripravo različnih referatov, seminarskih nalog, raziskovalnih nalog in podobno. Tu je še vedno veliko odprtih vprašanj, odgovor pa je vedno več, zato je najbolje da začnemo skupaj raziskovati. Želim vam veliko uspeha.

 

Suzana Kranjec

Microsoft Windows

Microsoftova Okna 3.1x (Windows 3.1x) so že nekaj let glavni vmesnik med raeunalnikom in elovekom. Posebej priljubljena so zaradi grafienega naeina dela, katerega DOS ni podpiral in je bil zato omejen na delo v znakovnem naeinu. Nekateri programi za grafieno oblikovanje dokumentov (Ventura) so podpirali tudi grafieni naein, vendar se niso obnesli. Razlog za to je bila povezljivost med programi. Ni je bilo. V Oknih pa je povezljivost ena osnovnih stvari. Danes že vsi poznamo Okna 95, ki so se uporabniku še bolj približala zaradi svojega izjemno preprostega naeina dela.

Vsi vemo, da je glavno sredstvo za upravljanje Oken 95 miška, brez katere sploh ne gre, pa še veliko lažje jo je uporabljati, kot tipkovnico.

Ko prižgemo raeunalnik na zaeetku dobimo na zaslonu izpis Nalagam Windows 95..., nato malo poeakamo, da se Okna 95 zaženejo in raeunalnik je že pripravljen za sprejem naših ukazov. Na monitorju se nato prikaže okno, ki od nas zahteva, da se prijavimo, da bo sistem vedel kdo sedi ob tipkovnici.

Na ekranu lahko vidimo kar nekaj ikon in vsaka ima svojo funkcijo. Za nas bo posebej pomembna peta po vrsti od zgoraj, kjer piše The Internet. Še prej pa si oglejmo nekaj osnovnih reei o Oknih samih.
 

Osnove Oken 95

Osnovno pravilo klikanja: na gumbe in menuje z miško vedno klikamo samo enkrat (prvi miškin gumb), medtem ko na ikone klikamo dvakrat. Kako loeimo ikono od gumba? Preprosto, gumbi so izboeeni, medtem ko so ikone ponavadi dvodimenzionalne.
Ee se z miško sprehodimo do spodnjega dela ekrana se nam spodaj prikaže vrstica z gumbom START. Ee pritisnemo na tisti gumb dobimo sledeeo sliko:

Microsoft Word

Pa si oglejmo kako zaženemo program za pisanje dokumentov in vnašanje besedil imenovan Word. Z miško se sprehodimo do vrstice kjer piše Programi, na desni strani se nam odpre še eno okno, kjer imamo napisano, nekje med vrsticami, tudi Microsoft Word. Ee se z miško sprehodimo do tja, lahko od tam zaženemo na program. Primer si lahko ogledate na sliki:

Slikar

Ravno tako zaženemo program za risanje imenovan Slikar znan bolj pod imenom Paint Brush. Najdemo ga lahko malo višje kot prejšnji program pod skupino Pripomoeki, kjer se nam odpre še eno okno in tam najdemo bližnjico do programa Slikar.
Sam program pa izgleda takole:

Na levi strani vidimo orodno vrstico. Med tem orodjem so eopie, svinenik, radirka,... skratka osnovna orodja za risanje. Na dnu programa pa najdemo barvno paleto. S klikom na eno od barv zamenjamo barvo svinenika,...
 

Zapiranje programov

Vsak program v Oknih 95 lahko zapremo na vee naeinov. Prvi in najlažji je ta, da v desnem zgornjem kotu kliknemo na gumb v katerem je narisan križec X. S pritiskom na ta gumb program zapremo. Drugi naein je pa preko menujev. Z miško kliknemo na menu Datoteka in odpre se nam roletni menu, kjer na koncu najdemo vrstico Izhod. Ueinek je enak kot pri prej opisanem postopku.
 

Raziskovalec

Ee se vrnemo nazaj na gumb START, bomo spoznali še en trik. Namesto, da bi kliknili na START z levim gumbom miške to storimo z desnim. Pokaže se nam sledee menu:

Pritisk na vrstico Razišei prikliee program za delo z datotekami imenovan Raziskovalec.
 

Internet

Microsoft Explorer 3.0

Toliko o osnovah Oken 95, zdaj se bomo pa podali na križarjenje po svetu preko Interneta z Microsoftovim Internet Explorerjem 3.0. Na namizju vidimo ikono The Internet. Kliknimo jo dvakrat. Zagnali smo program za brskanje po Internetu, ki izgleda takole:

Podrobnejša razlaga številk:

1. Nazaj
   S pritiskom na ta gumb gremo na stran na kateri smo bili preden smo prišli na to stran, skratka sprehod na eno stran nazaj.
   Naprej
   Enako kot zgornji gumb, le da gremo v drugo smer.
2. Ustavi
   Ustavimo nalaganje trenutne strani oz. prekinemo zahtevo po nalaganju eesarkoli.
3. Osveži
   Še enkrat naložimo isto stran
4. Domov
   Gremo na domaeo stran. Domaea stran je tista, ki se naloži ob zagonu tega programa in je doloeena nekje v programskih nastavitvah.
5. Iskanje
   Postavimo se na stran za iskanje, kjer napišemo kaj išeemo in potem nam raeunalnik poišee strežnike s to vsebino.
6. Najljubše
   Tukaj imamo shranjene strani, ki jih pogosto gledamo, tako da samo s pritiskom na gumb skoeimo tja.
7. Natisni
   Natisnemo trenutno stran na tiskalnik
8. Pisave
   Spreminjamo velikost pisave na zaslonu. Gumb ima vee vrednosti, ki se vrtijo v krogu ko pritiskamo. Od najveeje do najmanjše.
9. Drsniki
   S pušeicami gor in dol se sprehajamo po trenutni strani gor in dol, ker veeinoma cela stran ne pride na zaslon.
10. Vrstica za naslove
    V to vrstico direktno vpisujemo naslove strežnikov in strani, ki jih želimo obiskati. Na koncu pritisnemo ENTER in stran se zaene prenašati na naš raeunalnik.
11. Hipertekstna povezava
    Tekst, ki je podertan pomeni, da predstavlja povezavo na neko drugo stran, ki se navezuje na ta tekst. S pritiskom na to povezavo se premaknemo tja.
12. Slika
    Tudi slike lahko predstavljajo hipertekstne povezave, ravno tako kot sam tekst. Ee kliknemo nanjo se ravno tako premaknemo na drugo stran. Ee nam je slika všee jo lahko skopiramo tudi na naš raeunalnik. To storimo tako, da se postavimo z miško nad sliko in pritisnemo desni gumb miške, tako da se nam pokaže sledeei menu:

S pritiskom na Shrani sliko kot... poklieemo okno v katerega vpišemo ime pod katerim želimo shraniti sliko, nato pritisnemo V redu in slika je shranjena na našem raeunalniku za nadaljno uporabo.
 

Iskanje po Internetu

Na Internetu imamo toliko dokumentov, da potrebujemo za iskanje zelo moene raeunalnike, ki hranijo naslove raznih oglaševalcev.

S pritiskom na gumb Iskanje pridemo na Microsoftov strežnik, ki nam ponudi vee možnosti za iskanje. V prazen kvadratek vpišemo iskani tekst in si izberemo enega od iskalcev.

YAHOO

Eden najbolj obiskanih je YAHOO. Najdemo ga na naslovu HTTP://WWW.YAHOO.COM. Izgleda pa približno takole:

V prazno vrstico vnesemo tekst, ki ga išeemo. Recimo, da išeemo trgovino s knjigami, zato bomo vpisali book shop. Pritisnemo na gumb Search, malo poeakamo in raeunalnik nam vrne vse naslove, v katerih je našel naš iskani tekst. To je en naein, drug naein je pa, da se poeasi sprehodimo skozi povezave, ki jih vidimo na zaslonu. Recimo, da išeemo rezultate olimpijskih iger. Pritisnemo na povezavo Recreation and Sports, ker spada naša stran pod šport. Potem se nam naprej odpirajo strani, na katerih je vedno manj strežnikov in na koncu pridemo do iskanega.
 

ALTAVISTA

Eden najmoenejših iskalcev je AltaVista na naslovu HTTP://WWW.ALTAVISTA.DIGITAL.COM. Izgleda pa takole:

Tukaj ravno tako vpišemo iskani tekst v prazno vrstico in pritisnemo na gumb Submit. V tem iskalcu lahko uporabljamo tudi znake kot je +. Išeemo trgovino s knjigami, kot v prejšnjem primeru. Ee napišemo book store nam bo raeunalnik vrnil vse strani, ki vsebujeno ali besedo book ali besedo store, ee pa napišemo +book+store nam bo pa vrnil samo strani, ki vsebujejo cel tekst book store. Na ta naein veliko hitreje pridemo do iskane strani. Pae odvisno kaj išeemo.

Konkretni primer za iskanje:
Zanimajo nas informacije o LEGO kockah, pod imenom DACTA. Ee v AltaVista iskalcu vtipkamo +lego+dacta (ker želimo, da so besede skupaj, drugaee imajo lahko vee pomenov). Po pritisku na Submit se nam na zaslonu izpiše vee lokcij in eno od teh je npr. The Blake School: LEGO Dacta Project. Z izbiro te povezave se premaknemo na stran te šole, kjer najdemo tokrat le nekaj možnosti. Izberimo najnovejšo, se pravi Gear Systems 95-96. Pridemo na novo stran in tam pritisnemo recimo na Elevator, in že dobimo sliko dvigala in zraven krajši opis. To je le en primer, da vidimo, kaj lahko na Internetu vse dobimo. Ee pa vas zanima vee o LEGO kockah si pa oglejte HTTP://WWW.LEGO.COM. Tam so na prvi strani tudi animirane ikone, pri katerih je ta problem, da moramo eakati dlje za prenos animacij. Je pa lepo za oei.
 

LYCOS

Še eden od iskalcev je naprimer LYCOS na naslovu HTTP://WWW.LYCOS.COM
Nanj pridemo ravno tako preko gumba Iskanje, s to razliko, da nato izberemo možnost LYCOS.

Na levi strani lahko vidimo gumbe s hitrimi povezavami. Pomagajo nam pri iskanju strežnikov. Ee nas zanimajo slike, zemljevidi, programska oprema,... samo kliknemo na enega od gumbov in že se bomo znašli nivo nižje, kjer lahko izbiramo med strežniki, ki vsebujejo samo slike,...

Možnost Match all words pomeni, da bo iskalec iskal samo skupino besed, kar nam precej zmanjša število možnih zadetkov (kot pri ALTAVISTA znak +), medtem ko Match any word išee po besedah, pa ni nujno, da se držijo skupaj.
 

Microsoft Mail

Microsoftov program za branje pošte je izredno prijazen do uporabnika in ravno zato vedno vee ljudi uporablja prav ta program.

Kot vidimo je program za elektronsko pošto na videz zelo podoben brskalniku, kar je tudi prav. V vrstici z ikonami vidimo nekaj slieic, pa si oglejmo najpomembnejše.
 

Novo sporoeilo

Pokaže se nam novo okno, kamor vpišemo prejemnika, zadevo in tekst sporoeila.

S pritiskom na "listek" ob besedici Za dobimo seznam vseh naših strank oz. se nam odpre naša baza prejemnikov. S te baze potem izberemo enega ali vee prejemnikov tega sporoeila.

Zadeva - na kratko opišemo na kaj se sporoeilo nanaša.

Ee želimo dodajati datoteke, kar je zelo pogosto opravilo lahko kliknemo na ikono, kjer je narisana sponka, ali pa to storimo preko menuja Vstavljanje --> Datoteena priloga in nato izberemo datoteko.

Ko sporoeilo dokoneamo pritisnemo na prvo ikono Pošlji in koneamo z vpisovanjem sporoeila. Le-to takrat še ni poslano, ee ga želimo poslati moramo klikniti na ikono v glavnem programu z napisom Pošlji in sprejmi. Takrat program odpošlje vsa sporoeila, ki so v mapi Odpošlji in pogleda ee je kaj novih sporoeil na strežniku.
 

Netscape 3.0

Za tiste, ki pa namesto Microsoftovega Internet Explorerja uporabljate Netscape Navigator 3.0 pa še nekaj dodatnih napotkov.

Ta brskalnik vizualno ni tako dobro podkovan, kot prejšnji, je pa še vedno priljubljen. Preden je Microsoft izdal svojo razlieico Explorerja 3.0 je bil to brskalnik s 70% deležem uporabnikov.

Pa si ga oglejmo podrobneje:

1. Back
   S pritiskom na ta gumb gremo na stran na kateri smo bili preden smo prišli na to stran, skratka sprehod na eno stran nazaj.
2. Forward
   Enako kot zgornji gumb, le da gremo v drugo smer.
3. Home
   Gremo na domaeo stran. Domaea stran je tista, ki se naloži ob zagonu tega programa in je doloeena nekje v programskih nastavitvah.
4. Reload
   Še enkrat naložimo isto stran
5. Open
   Pokaže se nam pogovorno okno, kamor vpišemo lokacijo, kamor želimo iti.
6. Print
   Natisnemo trenutno stran na tiskalnik
7. Find
   Postavimo se na stran za iskanje, kjer napišemo kaj išeemo in potem nam raeunalnik poišee strani s to vsebino.
8. Stop
   Ustavimo nalaganje trenutne strani oz. prekinemo zahtevo po nalaganju eesarkoli.
9. Vrstica za naslove
   V to vrstico direktno vpisujemo naslove strežnikov in strani, ki jih želimo obiskati. Na koncu pritisnemo tipko ENTER in stran se zaene prenašati na naš raeunalnik.
10. Hitre povezave
    Vrstica za hitre povezave. S pritiskom na gumb gremo na Netscapeov strežnik, kjer dobimo vee informacij o tisti stvari na katero smo kliknili.
11. Statusna vrstica
    V tej vrstici se nam izpisujejo razna sporoeila (o kolieini prenosa strani, ee se postavimo na hipertekstno povezavo, nam pove kam vodi...)
12. Kljue
    Kljue nam pove, ee se podatki prenašajo pod kljueem, katerih nihee ne more brati, ali pa normalno, kar je tudi privzeto. Pod kljueem se prenašajo samo podatki kot je številka kreditne kartice, pa še to ne vedno. Navigator nas opozori, da bo prenašal zaupne podatke v navadni obliki in ee se s tem strinjamo mu to tudi dovolimo.

Netscape Mail

Do programa za pošiljanje elektronske pošte pridemo preko menujev Window --> Netscape Mail. Prikaže se sledee program:

Pregled novih sporoeil dosežemo s pritiskom na gumb Get mail. Eez nekaj trenutkov se nam na ekranu pokažejo nova sporoeila, ki jih pregledujemo tako, da z miško kliknemo na njih in v spodnjem oknu se nam prikaže vsebina.

Ee želimo napisati novo sporoeilo moramo to storiti preko menujev in sicer File --> New Mail Message. V novem oknu si izberemo prejemnika in napišemo sporoeilo, približno na isti naein kot pri Microsoftovem programu.
 

Suzana    Kranjec

Strani ureja in postavlja učiteljica tehnične vzgoje na OŠ Bičevje Suzana Kranjec