Osnovna šola Ledina | Vodič Ledina Primary school | Navigate

Šolska svetovalna služba

Že ob prvem stiku z našo šolo se starši in učenci običajno srečate z delavkama šolske svetovalne službe: socialno delavko Vero ROZMAN in psihologinjo Veroniko TOMINŠEK. Pri obeh dobite informacije o šoli in programih ter brez zapletov opravite vpis ali prepis na našo šolo. Šolska svetovalna služba skrbno spremlja razvoj učencev od zaključka male šole do vpisa v srednje šole.

BODIMO OTROKOM ZAVEZNIKI
KAKO LAHKO STARŠI POMAGATE PRI UČENJU IN PRIDOBIVANJU UČNIH NAVAD
PREVENTIVNE DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJA ŠOLA
ŠOLSKI NOVINCI
REGRESIRANJE - PREHRANA, ŠOLA V NARAVI
INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ
POKLICNO USMERJANJE
ZOISOVE ŠTIPENDIJE

BODIMO OTROKOM ZAVEZNIKI

Za oblikovanje otrokove osebnosti sta odgovorna šola in dom, torej učitelji in starši. Pri tem ima vsak svojo vlogo in težko prevzameta vlogo drug drugega. Učitelj v prvi vrsti otroka uči in ob tem vzgaja, starši pa predvsem vzgajajo in pomagajo pri oblikovanju otrokovih učnih navad.

Vloge staršev torej ne more prevzeti niti je nadomestiti nobena še tako idealna inštitucija. Otrokove primarne potrebe od rojstva dalje so potrebe po varnosti, ljubezni, sprejetosti, le-te pa lahko v največji meri zadovolji družina.

Naloga staršev je, da pomagajo otroku do samostojnosti in neodvisnosti, do oblikovanja lastne osebnosti, kajti od tega sta odvisni njegovo samospoštovanje in samozavest. Otrok lahko razvije samo tisto, kar je v njem, v njegovi naravi, zato mu je potrebno ponuditi različne možnosti, izbor pa je njegov.

Ne obstaja le ena sama vzgojna pot, poti je toliko, kolikor je otrok, in te poti so zapisane v naravi otroka, ne pa v glavah vzgojiteljev.

Vzgoja je zapleten proces, v katerem se tesno prepletajo osebnosti staršev in otrok. Od celotnega poteka in končnega izida ni odvisna le sreča otrok, temveč tudi sreča staršev, ki jo bodo črpali iz odnosa s svojim otrokom.

Kako bodo starši vršili vzgojno funkcijo, je odvisno od mnogih dejavnikov, tudi od osebnosti staršev ter njihovih vzgojnih stilov. Niti preveč popustljiv vzgojni stil niti preveč avtoritativni ne zagotavljata zdravega razvoja otroka, še več, povzročata lahko nepopravljive posledice.

Vredno je razmisliti o demokratičnem vzgojnem stilu, ki vključuje pozitivna čustva do otroka, sprejemanje, čim manj poudarjeno ukazovanje in dirigiranje. Pospešuje proces sodelovanja ter ustvarja pozitivno razpoloženje v socialnih stikih. Pomembna je pristna in odprta komunikacija, ki kot temeljni dejavnik odloča o kvaliteti medsebojnih odnosov. Komunikacija v prvi vrsti pomeni znati govoriti in znati poslušati. Predvsem slednje je pomembno, saj zagotavlja pravilno razumevanje sporočila in aktivno sodelovanje v pogovoru. Daje možnost, da otroci začutijo, da so sami sposobni in odgovorni za rešitev svojih problemov. Pridiganje, ukazovanje, moraliziranje, sitnarjenje, zasliševanje so ovire, ki pri otrocih povzročajo občutek krivde, slabo samovrednotenje in jim onemogočajo izražanje pravih občutij.

Torej bodimo otroku zavezniki!

Ljudje lahko postanejo tisto, k čemur jih spodbudite,
ne pa tisto, k čemur jih priganjate.

Schudder A. Parker

V pomoč vam bo literatura:

Družinski pogovori - Thomas Gordon (1989)
Šola za starše - Katarina Lauš (1985)
Pot k odraslosti - Martina Žmuc Tomori (1983)
Vsak otrok hodi v šolo - Maja Strojin, Anica Kos Mikuš in sodelavke (1991)
... In mulc si bo pomagal - E. Perry Good (1993)
Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo - Faber, Adele (1996)
Med starši in vzgojitelji ni mogoče nekomunicirati - Jurka Lepičnik Vodopivec (1996)
O super starših lahko samo sanjaš - Ingrid Kotter (1996)
Revija Otrok in družina
Čustvena inteligenca Daniel Goleman (1997)

Vera Rozman,
socialna delavka,
profesorica defektologije KAKO LAHKO STARŠI POMAGATE PRI UČENJU IN PRIDOBIVANJU UČNIH NAVAD

Učenje je proces, v katerem pridobivamo različna znanja, spretnosti, navade. Spregovorili bomo nekaj o šolskem učenju.

Učenje je pri posamezniku različno uspešno in je odvisno od dejavnikov, ki izvirajo v učencu (spol, starost, sposobnosti, motivacija, osebnostni in čustveni dejavniki, učne navade), in dejavnikov, ki izvirajo v okolju (materialno okolje, družina, učitelji, vrstniki).

Za učenca in njegovo uspešnost so najpomembnejši psihološki dejavniki - dejavniki v učencu. Sposobnosti so osnova, motivacija so gibalo, brez katere učenja sploh ne bi bilo, učne navade pa so dejavnik, na katerega ima učenec največ možnosti zavestnega vplivanja, oblikovanja in spreminjanja. Pri pridobivanju in ohranjanju učnih navad pa ste starši s svojim odnosom do šole in učenja lahko otroku v veliko pomoč.

Od otroka zahtevajte toliko, kolikor zmore. Pomembno je, da ugotovite, ali se je pri svojem delu dovolj potrudil ali ne, priznajte mu uspeh in ga pohvalite za njegov trud.

Nekaj konkretnih napotkov:

1. Za učinkovito učenje je velikega pomena primerno urejeno učno okolje (stalen prostor, učni pripomočki, primerna svetloba, temperatura, čim manj motečih dejavnikov).

2. Navajajte otroka, da se prične učiti vsak dan ob istem času, takrat, ko je spočit. Uči naj se popoldne, zvečer je gotovo že utrujen.

3. Šolar potrebuje mir pri svojem delu, zvočne motnje običajno slabo vplivajo na učenje.

4. Pomagajte otroku, da pridobi sposobnost aktivnega učenja, ki zajema razumevanje, ne pa zgolj mehanično branje in ponavljanje.

5. Najboljši način aktivnega učenja je obnavljanje z lastnimi besedami. Snov je namreč osvojena šele takrat, ko jo lahko ob zaprti knjigi samostojno, pravilno in izčrpno ponovimo ali razložimo drugim.

6. Učenec naj si izdela delovni načrt, ki zajema:

a) temeljito učenje in utrjevanje nove šolske snovi;
b) ponavljanje starega, že naučenega gradiva, ki ga mora občasno ponoviti, da ga ne bi pozabil. 7. Učenje je naporno, zato so potrebni krajši vmesni odmori.

8. Pomembno je tudi zaporedje snovi oziroma predmetov pri učenju od lažjih k težjim in zaporedje čim bolj različnih predmetov, da preprečimo naveličanost.

Starši, spremljajte in kontrolirajte otrokovo učenje, stopnja spremljanja, kontrole in pomoči pa je seveda odvisna od otrokove starosti, zrelosti in samostojnosti. O tem se posvetujte z otrokovim učiteljem.

Vaš cilj naj bo, da otrok razvija samostojnost pri učenju in se postopno vedno bolj opira na lastne sile ter prevzema odgovornost zase in za svoje delo.

Vera Rozman,
socialna delavka,
profesorica defektologije

PREVENTIVNE DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJA ŠOLA

Pomoč dijakov in študentov prostovoljcev učencem z učnimi težavami in učencem, ki zaradi različnih vzrokov (družina, socialno okolje, razvojne značilnosti) uporabljajo neustrezno vedenje.
Poglobljeno sodelovanje s starši učencev z učnimi težavami in s težavami v vedenju.
ALPIN - program Otrok otroku za učence od 2. - 5. razreda. Športne aktivnosti na šolskem igrišču in v telovadnici. Namen: druženje, komuniciranje, učenje reševanja konfliktov v danih situacijah, skrb starejših učencev za mlajše.
Rubrika na šolski oglasni deski Dobre vesti iz šolskih klopi učenci dobijo občutek, da je vse, kar je dobrega, opaženo in cenjeno.
Urjenje socialnih veščin - učenje načinov vedenja učencev v razredu. Učencem pomagajo, da se med seboj spoznavajo in sklepajo prijateljstva. Učenje učinkovitega reševanja problemov in izogibanja konfliktom.
Odraščanje in mi - naravoslovni dan za učence 7. in 8. razredov. Pridobivanje vedenj in znanj v zvezi z medsebojnimi odnosi, spolnostjo in drogami.
Otroški parlament otrokom pomeni izziv, dodatno motivacijo, da povedo svoje probleme in o njih razmišljajo, zastavljajo vprašanja odraslim, iščejo rešitve.
Šolska skupnost. Predstavniki razredov razpravljajo o življenju na šoli, oddelčnih problemih, načrtujejo različne akcije, ukrepe. Sklepe prenašajo v oddelčne skupnosti.
Ledinske športne igre. Cilj: pri učencih vzpodbuditi pozitiven odnos do športa, sprostitev in zabava.
Projekti v okviru Unescovih šol - stalni temi sta STRPNOST in SODELOVANJE.
Posebni dogodki in prireditve, kjer so aktivni vsi učenci in učitelji.
Tematski tabori za učence od 2. - 7. razreda
Projektno delo in učne vsebine s preventivno vsebino
Interesne dejavnosti
Dežurstvo učiteljev med odmori in pri kosilu. Navajanje na spoštljiv odnos do soljudi in do hrane.

ŠOLSKI NOVINCI

V mesecu septembru poteka vpis šolskih novincev; za nekatere je to tudi prijava v malo šolo. Vsi šolski novinci opravijo zdravniški pregled, ob izteku programa male šole pa v dogovoru s starši tudi preizkus zrelosti za šolo. Ker je šolska uspešnost pogojena z mnogimi dejavniki, socialna delavka opravi razgovore z vsemi starši šolskih novincev. O všolanju pogojnikov in mlajših novincev odloča komisija za sprejem šolskih novincev.

REGRESIRANJE - PREHRANA, ŠOLA V NARAVI

Vsako leto Ministrstvo za šolstvo in šport nameni omejeno količino sredstev za regresiranje šolske malice učencem, katerih starši ne zmorejo celotnega plačila. Center za socialno delo omejenemu številu učencev dodeli sredstva za doplačilo kosil. Če menite, da ne boste mogli sami pokriti stroškov šolske prehrane, se v začetku septembra oglasite pri socialni delavki, ki bo skupaj z razrednikom pripravila predlog upravičencev do regresirane prehrane. Če zaradi hujše denarne stiske vaš otrok ne bi mogel v šolo v naravi, vam morda lahko socialna delavka pomaga pri urejanju regresa v obliki enkratne denarne pomoči, ki jo daje Center za socialno delo.

INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ

Med šolskim letom se lahko učenci in starši znajdejo v situaciji, ko ne vedo, kako ravnati. V takem primeru se obrnite na razrednika ali svetovalno službo, ki lahko pomaga pri reševanj nekaterih težav ali pa vam svetuje, kje poiskati strokovno pomoč.

Največkrat se srečujemo s problemom učnih težav, zato svetovalna služba pomaga pri iskanju najbolj ustrezne pomoči, bodisi v smislu psihološko pedagoškega svetovanja ali organiziranju različnih oblik učne pomoči z individualnimi načrti, s pomočjo študentov prostovoljcev, zunanjih sodelavcev, nekaterih učiteljev in šolske svetovalne službe. Ker so mladi vse bolj izpostavljeni nevarnostim drog, si svetovalna služba prizadeva, da mladostnikom posreduje realne informacije o škodljivosti uživanja drog in jih spodbuja k razvijanju zavedanja lastne odgovornosti do teh problemov.

POKLICNO USMERJANJE

V sedmem razredu večina učencev in staršev že intenzivno razmišlja o nadaljnjem šolanju oziroma poklicu. Svetovalna služba jim posreduje informacije o dejavnikih, ki vplivajo na izbiro poklica, o srednjih šolah in programih ter izvede tudi preizkus sposobnosti in odkrivanje poklicnih interesov. V osmem razredu se zelo aktivno vključuje v proces svetovanja pri izbiri ustreznega programa, posreduje vse aktualne informacije in pomaga pri preusmerjanju učencev. Kljub skupinskim razgovorom z učenci in starši so še vedno potrebni in učinkoviti tudi individualni razgovori.

Ker je svetovalna služba večkrat v vlogi koordinatorja, se pri svojem delu povezuje z zunanjimi ustanovami in sodelavci, ki lahko kakorkoli pomagajo pri učinkovitejši pomoči učencem in družinam.

ZOISOVE ŠTIPENDIJE

Svetovalna služba pripravi in oblikuje predloge za Zoisove štipendije za nadarjene učence. Zoisovo štipendijo lahko pridobijo učenci, ki pokažejo dobre rezultate preizkusa sposobnosti v 7. razredu, lep šolski uspeh in se izkažejo pri raziskovalnih nalogah in na državnih tekmovanjih iz znanja posameznih predmetov.

Zadnje spremembe 10/99

Osnovna šola Ledina | Vodič Ledina Primary school | Navigate

Šolska svetovalna služba

Osnovna šola Ledina, Ljubljana