Že ob prvem stiku z našo
šolo se starši in učenci običajno srečate z delavkama šolske svetovalne
službe: socialno delavko Vero
ROZMAN in psihologinjo Veroniko
TOMINŠEK. Pri obeh dobite informacije o šoli in programih ter brez
zapletov opravite vpis ali prepis na našo šolo. Šolska svetovalna služba
skrbno spremlja razvoj učencev od zaključka male šole do vpisa v srednje
šole.
BODIMO OTROKOM ZAVEZNIKI
KAKO LAHKO STARŠI POMAGATE PRI UČENJU IN PRIDOBIVANJU UČNIH NAVAD
PREVENTIVNE DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJA ŠOLAŠOLSKI NOVINCI
REGRESIRANJE - PREHRANA, ŠOLA V NARAVI
INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ
POKLICNO USMERJANJE
ZOISOVE ŠTIPENDIJE
Za oblikovanje otrokove osebnosti sta odgovorna šola in dom, torej učitelji in starši. Pri tem ima vsak svojo vlogo in težko prevzameta vlogo drug drugega. Učitelj v prvi vrsti otroka uči in ob tem vzgaja, starši pa predvsem vzgajajo in pomagajo pri oblikovanju otrokovih učnih navad.
Vloge staršev torej ne more prevzeti niti je nadomestiti nobena še tako idealna inštitucija. Otrokove primarne potrebe od rojstva dalje so potrebe po varnosti, ljubezni, sprejetosti, le-te pa lahko v največji meri zadovolji družina.
Naloga staršev je, da pomagajo otroku do samostojnosti in neodvisnosti, do oblikovanja lastne osebnosti, kajti od tega sta odvisni njegovo samospoštovanje in samozavest. Otrok lahko razvije samo tisto, kar je v njem, v njegovi naravi, zato mu je potrebno ponuditi različne možnosti, izbor pa je njegov.
Ne obstaja le ena sama vzgojna pot, poti je toliko, kolikor je otrok, in te poti so zapisane v naravi otroka, ne pa v glavah vzgojiteljev.
Vzgoja je zapleten proces, v katerem se tesno prepletajo osebnosti staršev in otrok. Od celotnega poteka in končnega izida ni odvisna le sreča otrok, temveč tudi sreča staršev, ki jo bodo črpali iz odnosa s svojim otrokom.
Kako bodo starši vršili vzgojno funkcijo, je odvisno od mnogih dejavnikov, tudi od osebnosti staršev ter njihovih vzgojnih stilov. Niti preveč popustljiv vzgojni stil niti preveč avtoritativni ne zagotavljata zdravega razvoja otroka, še več, povzročata lahko nepopravljive posledice.
Vredno je razmisliti o demokratičnem
vzgojnem stilu, ki vključuje pozitivna čustva do otroka, sprejemanje, čim
manj poudarjeno ukazovanje in dirigiranje. Pospešuje proces sodelovanja
ter ustvarja pozitivno razpoloženje v socialnih stikih. Pomembna je pristna
in odprta komunikacija, ki kot temeljni dejavnik odloča o kvaliteti medsebojnih
odnosov. Komunikacija v prvi vrsti pomeni znati govoriti in znati poslušati.
Predvsem slednje je pomembno, saj zagotavlja pravilno razumevanje sporočila
in aktivno sodelovanje v pogovoru. Daje možnost, da otroci začutijo, da
so sami sposobni in odgovorni za rešitev svojih problemov. Pridiganje,
ukazovanje, moraliziranje, sitnarjenje, zasliševanje so ovire, ki pri otrocih
povzročajo občutek krivde, slabo samovrednotenje in jim onemogočajo izražanje
pravih občutij.
Torej bodimo otroku zavezniki!
Ljudje lahko postanejo
tisto, k čemur jih spodbudite,
ne pa tisto, k čemur
jih priganjate.
V pomoč vam bo literatura:Schudder A. Parker
Učenje je proces, v katerem pridobivamo različna znanja, spretnosti, navade. Spregovorili bomo nekaj o šolskem učenju.
Učenje je pri posamezniku različno uspešno in je odvisno od dejavnikov, ki izvirajo v učencu (spol, starost, sposobnosti, motivacija, osebnostni in čustveni dejavniki, učne navade), in dejavnikov, ki izvirajo v okolju (materialno okolje, družina, učitelji, vrstniki).
Za učenca in njegovo uspešnost so najpomembnejši psihološki dejavniki - dejavniki v učencu. Sposobnosti so osnova, motivacija so gibalo, brez katere učenja sploh ne bi bilo, učne navade pa so dejavnik, na katerega ima učenec največ možnosti zavestnega vplivanja, oblikovanja in spreminjanja. Pri pridobivanju in ohranjanju učnih navad pa ste starši s svojim odnosom do šole in učenja lahko otroku v veliko pomoč.
Od otroka zahtevajte toliko, kolikor zmore. Pomembno je, da ugotovite, ali se je pri svojem delu dovolj potrudil ali ne, priznajte mu uspeh in ga pohvalite za njegov trud.
Nekaj konkretnih napotkov:
2. Navajajte otroka, da se prične učiti vsak dan ob istem času, takrat, ko je spočit. Uči naj se popoldne, zvečer je gotovo že utrujen.
3. Šolar potrebuje mir pri svojem delu, zvočne motnje običajno slabo vplivajo na učenje.
4. Pomagajte otroku, da pridobi sposobnost aktivnega učenja, ki zajema razumevanje, ne pa zgolj mehanično branje in ponavljanje.
5. Najboljši način aktivnega učenja je obnavljanje z lastnimi besedami. Snov je namreč osvojena šele takrat, ko jo lahko ob zaprti knjigi samostojno, pravilno in izčrpno ponovimo ali razložimo drugim.
6. Učenec naj si izdela delovni načrt, ki zajema:
8. Pomembno je tudi zaporedje snovi oziroma predmetov pri učenju od lažjih k težjim in zaporedje čim bolj različnih predmetov, da preprečimo naveličanost.
Vaš cilj naj bo, da otrok razvija samostojnost pri učenju in se postopno vedno bolj opira na lastne sile ter prevzema odgovornost zase in za svoje delo.
PREVENTIVNE
DEJAVNOSTI, KI JIH IZVAJA ŠOLA
V mesecu septembru poteka vpis šolskih
novincev; za nekatere je to tudi prijava v malo šolo. Vsi šolski novinci
opravijo zdravniški pregled, ob izteku programa male šole pa v dogovoru
s starši tudi preizkus zrelosti za šolo. Ker je šolska uspešnost pogojena
z mnogimi dejavniki, socialna delavka opravi razgovore z vsemi starši šolskih
novincev. O všolanju pogojnikov in mlajših novincev odloča komisija za
sprejem šolskih novincev.
REGRESIRANJE - PREHRANA, ŠOLA V NARAVI
Vsako leto Ministrstvo za šolstvo in
šport nameni omejeno količino sredstev za regresiranje šolske malice učencem,
katerih starši ne zmorejo celotnega plačila. Center za socialno delo omejenemu
številu učencev dodeli sredstva za doplačilo kosil. Če menite, da ne boste
mogli sami pokriti stroškov šolske prehrane, se v začetku septembra oglasite
pri socialni delavki, ki bo skupaj z razrednikom pripravila predlog upravičencev
do regresirane prehrane. Če zaradi hujše denarne stiske vaš otrok ne bi
mogel v šolo v naravi, vam morda lahko socialna delavka pomaga pri urejanju
regresa v obliki enkratne denarne pomoči, ki jo daje Center za socialno
delo.
INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ
Med šolskim letom se lahko učenci in starši znajdejo v situaciji, ko ne vedo, kako ravnati. V takem primeru se obrnite na razrednika ali svetovalno službo, ki lahko pomaga pri reševanj nekaterih težav ali pa vam svetuje, kje poiskati strokovno pomoč.
Največkrat se srečujemo s problemom
učnih težav, zato svetovalna služba pomaga pri iskanju najbolj ustrezne
pomoči, bodisi v smislu psihološko pedagoškega svetovanja ali organiziranju
različnih oblik učne pomoči z individualnimi načrti, s pomočjo študentov
prostovoljcev, zunanjih sodelavcev, nekaterih učiteljev in šolske svetovalne
službe. Ker so mladi vse bolj izpostavljeni nevarnostim drog, si svetovalna
služba prizadeva, da mladostnikom posreduje realne informacije o škodljivosti
uživanja drog in jih spodbuja k razvijanju zavedanja lastne odgovornosti
do teh problemov.
V sedmem razredu večina učencev in staršev že intenzivno razmišlja o nadaljnjem šolanju oziroma poklicu. Svetovalna služba jim posreduje informacije o dejavnikih, ki vplivajo na izbiro poklica, o srednjih šolah in programih ter izvede tudi preizkus sposobnosti in odkrivanje poklicnih interesov. V osmem razredu se zelo aktivno vključuje v proces svetovanja pri izbiri ustreznega programa, posreduje vse aktualne informacije in pomaga pri preusmerjanju učencev. Kljub skupinskim razgovorom z učenci in starši so še vedno potrebni in učinkoviti tudi individualni razgovori.
Ker je svetovalna služba večkrat v
vlogi koordinatorja, se pri svojem delu povezuje z zunanjimi ustanovami
in sodelavci, ki lahko kakorkoli pomagajo pri učinkovitejši pomoči učencem
in družinam.
Svetovalna služba pripravi in oblikuje
predloge za Zoisove štipendije za nadarjene učence. Zoisovo štipendijo
lahko pridobijo učenci, ki pokažejo dobre rezultate preizkusa sposobnosti
v 7. razredu, lep šolski uspeh in se izkažejo pri raziskovalnih nalogah
in na državnih tekmovanjih iz znanja posameznih predmetov.
Zadnje spremembe 10/99