Kratka zgodovina mesta

Ljubljanska kotlina je bila v casu mlajse kamene dobe pokrita s sirnimi gozdovi in bujnim podrastjem. Podnebje je bilo ugodno, prijetno, ze podobno danasnjemu. Ledeniki so se ze pred tisocletji umaknili. Kotlina je bila lahko dostopna in pripravljena, da sprejme prve naseljence.
In prisli so! Pradavni ljudje, brez izkusenj, brez znanja in vendar so vedeli, da se je najbolje naseliti blizu rek. Zaradi vode in zaradi obrambe. Sotocje Save in Kokre je bilo idealno. Na visoki strmi skali, z dveh strani obdani z globokimi dolinami, so si zgradili prvo naselje. Najvec ostankov kamene dobe pa so arheologi nasli na Drulovki. To je podrocje na desnem bregu Save, nad konglomeratno steno, kjer reka naredi koleno. Glinaste skodelice, zajemalke, utezi za rocno tkanje in se mnogi drugi predmeti nas spominjajo na zacetek naselitve v mestu.

Prva kovina, ki so jo odkrili ljudje in jo zaceli uporabljati, je bila baker. Iz njega so izdelovali konice za sulice, puscice, noze in sekire.

Ko so ljudje odkrili, da baker pridobi na trdnosti, ce mu dodajajo cink, so izdelki iz tako dobljenega brona zaceli izpodrivati cisti baker. Domala celo drugo tisocletje pred Kristusom imenujemo bronasta doba. Iz tega casa so znane le posamicne najdbe iz okolice Kranja (Drulovka, Jama).
Zelezo so prinesla k nam nova ljudstva, ki so se preselila s Panonske ravnine. To se je zgodilo nekako v 12. stoletjeu pred nasim stetjm. Ime ljudstva nam ni znano. Ker so povsod, kamor so prisli, svoje mrtve sezigali in pepel spravljali v zare, to obdobje imenujemo kultura zarnih grobisc ( 12. - 8. stoletje pred nasim stetjem ). Najdb iz tega casa v Kranju ni.
Pac pa je bil Kranj kot kaze gosto naseljen v starejsi zelezni dobi, od 8. do 4. stoletja pred nasim stetjem. Ljudstvo, ki je takrat prebivalo v Kranju po imenu ze poznamo. To so bili Iliri. Svoja domovanja so si postavili na Smarjetni gori nad Kranjem in na kranjskem pomolu ( v okolici danasnje zupnijske cerkve ). Njihove grobove so izkopali tudi v Straziscu, na Lajhu in v okolici glavne avtobusne postaje. V grobovih so nasli razlicne loncene posode, orozje in orodje ter vse za udobno potovanje pokojnika na oni svet.

V 4. stoletju pred nasim stetjem so Evropi in s tem tudi nasim krajem zagospodarili Kelti. Ti o bili mnogo bolj razviti, kot Iliri. Poznali so ze loncarsko vretino in njihove posode so bile zelo lepe! Poznali so tudi nove vrste orodja in orozja. Njihov nakit je bil tako lep, da bi si ga tudi danes nadela marsikatera sodobna zenska.
Rimljani so prispeli v Kranj v zadnjih desetletjih pred Kristusom, v casu vladavine mogocnega cesarja Avguta. Kranj je bil takrat, kot kazejo arheoloska izkopavanja, prava obzidana rimska trgovska postojanka. Sele v drugem ali tretjem stoletju po nasem stetju, rimska kultura osvoji tudi 'podezelje' okoli mesta. Takrat so nastale razkosne podezelske vile v Zabnici, Spodnjih Bitnjah in Circah. Eno od manjsih naselij je moralo biti tudi v blizini Bobovka, saj so tam odkopali 39 zarnih grobov.
Skozi Kranj je vodila tudi rimska cesta, seveda manj pomembna kot tista skozi Emono (Ljubljano), vseeno pa je ljudem prinasala dobicek (trgovanje, popotne gostilne, hlevi, obrtne delavnice,...).

Kranjski pomol je postal pomemben spet v dobi preseljevanja ljudstev. Ko je rimska drzava propadla, se je moralo vsako mesto samo braniti. Kranju je to z lahkoto uspevalo. Zavarovati je bilo namrec treba samo sevrozahodni del, ki se siri v polje. Strmi steni sotocja Save in Kokre sta se zopet izkazali kot odlicni prijateljici Kranjcanov. Staro rimsko prebivalstvo se je v Kranju ohranilo vse tja do 7. stoletja, seveda pa so se stalno menjavali gospodarji.
To so bila razlicna germanska ljudstva, ki so se v tistih casih pomikala po Evropi (Vzhodni Goti, Alemani, Langobardi). Langobardi so v Kranju prebivali od 547. do 586. leta, ko so se odselili v Italijo. Vojasko postojanko pa so v Kranju obdrzali do konca stoletja. Vsa ta ljudstva so nam zapustila ostanke svoje kulture v naselbini na podrocju danasnjega starega mestnega jedra, predvsem pa priblizno v 1000 (!) grobovih na Lajhu (Sejmisce).

Najstarejsi sledovi slovanske naselitve segajo v 7. do 8. stoletje. Sprva so bile s starimi Slovani naseljene vasi okoli Kranja (Drulovka, Gornja Sava, Srednje Bitnje), kasneje pa vse bolj tudi smo mesto.
Na mestu danasnje zupne cerkve je ze v 6. stoletju stala prva cerkev. Okoli nje je nastalo v naslednjih stoletjih staroslovansko grobisce s preko 1000 grobovi. Podobno grobisce je v 9. in 10. stoletju nastalo tudi ob cerkvi svetega Martina, na mestu sedanjega krizisca pred tovarno Iskro pri reki Savi. Iz teh stevilk in mnozice izkopanin lahko sklepamo, da je bil Kanj v tistih casih pomembno mesto. Res, bilo je tako. Arheologi pravijo, da je bil Kranj celo najpomembnejse staroslovansko sredisce na ozemlju danasnje Slovenije. Od vseh predmetov je bil najlepsi nakit - obsenceni obrocki, polmesecasti uhani, prstani, okrasne zaponke, ... Vse kaze, da so bile zenske ze nekdaj rade lepe.

Tako je Kranj pocasi prispel v srednji vek.
Srednjevesko jedro se je sirilo na obmocje danasnjega glavnega mestnega trga s srediscem okoli cerkve. Tu nekje je stal tudi najstarejsi grad v Kranju - grad kranjskega mejnega grofa - Krajisnika, ki pa ga se niso nasli. Okoli teh pomembnih stavb je pocasi nastalo naselje. In kdo so bili prebivalci? Vojaki, cerkveni dostojanstveniki, plemici, obrtniki in poljedelci. Trgovci so bili sprva le obcasni obiskovalci, trgovin se niso poznali.

Mesto je bilo najbolj zivahno ob posebnih priloznostih - ob cerkvenih proscenjih in praznikih. Takrat so prirejali semenje, od blizu in dalec so prisli trgovci in na ulicah
ponujali svoje blago. Kasneje je Kranj dobil trzne pravice in del prebivalcev stalen zasluzek s trgovanjem.

Kranj je prvic omenjen kot mesto leta 1256. Ustanovitelji mesta so bili grofje Andeski. Od njih je Kranj prejel tudi lep grb - rdecega orla na modrem polju.
Vecina his v mestu je bila sprva lesenih. V spodnjih prostorih so imeli hleve, skladisca ali delavnice, v zgornjem nadstropju pa stanovanja. Mesto ni imelo vodovoda in kanalizacije, zato so bile ulice umazane in ob dezevjih zelo blatne. Mesto je v srednjem veku veckrat pogorelo, zato je bila ze zelo zgodaj ogarnizirana gasilska sluzba.
Oblastniki Kranja so se v dolgih stoletjih menjavali, vecinoma so bili razlicni znani nemski ali avstrijski fevdalci, celo Habsburzani in Celski grofje.
V 14. stoletju so kot povsod po svetu pricele nastajati cehovske bratovscine. In kateri obtrniki so bili v Kranju najbolj znani? To so bili mlinarji, usnjarji, barvarji, kovaci, krznarji, mesarji, cevljarji, krojaci in se kdo. Cehi so podpirali svoje clane in jih scitili med seboj, vendar pa so hkrati tudi zavirali razvoj obrti in trgovine.
V Kranju je bilo seveda tudi nekaj bogataskih his, ki so bile zidane in so se ze po zunanjosti locile od drugih. V njih so ziveli plemici in dame, ki so se v lepih oblekah sprehajale in vrtele v rokah sencnike. V teh hisah je bilo tudi mnogo hlapcev in dekel, ki so postorili vsa dela v hisi. Ne boste verjeli, toda v srednjeveskem Kranju je zivelo veliko kmetov! Hleve in shrambe so imeli v spodnjih prostorih hise, dvorisca so bila polna putk in petelinov, s konji ali kravami pa so kmetje peljali vozove na bliznja polja.
Mesto je bilo seveda trdno obzidano. Najpomembnejsa mestna vrata so bila v blizini mlecne restavracije. Zvecer so jih trdno zaprli in nikogar niso spustili iz mesta ali v mesto. Ljudje so se namrec zelo bali razlicnih roparjev, ki so se klatili po dezeli.

V srednjem veku se je pricela granja najlepsega kranjskega spomenika - zupne cerkve.

Tako smo prav pocasi pripeljali Kranj do novega veka.
16. stoletje belezi vsesplosen razvoj prometa, trgovine in obrti na eni strani, pa kmecke upore, turske napade in reformacijsko gibanje na drugi. Renesansa prinese lepse, vecje in bolj razkosne hise, reformacijsko gibanje pa nemir med ljudmi, nezaupanje, seziganje knjig in spore med ljudmi. Kot v vsakem obdobju, se tudi v novem veku menjavajo pozitivni in negativni tokovi, ampak, saj veste, razvoj se nikoli ne ustavi!!

Dva katastrofalna pozara, leta 1749 in 1811, sta skoraj povsem unicila mesto in povzrocila ljudem mnogo gorja, po drugi strani pa so ljudje takrat zaceli graditi kamnite mescanske hise namesto lesenih. Na strehah se zacne pojavljati opeka, okna in vrata so zavarovali z zeleznimi polkni, gradijo lepa arkadna dvorisca, ki so ponekod vidna se danes.

Prav zanimiv je podatek, da je imel Kranj leta 1754 (pri prvem stetju) 1500 prebivalcev in 210 his (vir:Turisticni vodnik po Kranju).

19. stoletje pomeni za nas revolucijo v proizvodnji. Pocasi rastejo stevilne manufakture in malo manj stevilne tovarne. Njihovi izdelki so cenejsi od obrtnih. Kaj se zgodi? Seveda, obrti propadajo!

Prva polovica 19. stoletja je polna nasega Preserna, ki je svojo zivljensko pot koncal prav v Kranju. Tri leta je bil odvetnik v Kranju, nesrecen in razocaran. Kranj mu ni mogel dati tistega, kar si je zelel.

Druga polovica 19. stoletja prinese gorenjsko zeleznico (1869/70). Prinese pa tudi bogato slovensko narodnostno gibanje. Zavedni Slovenci ustanovijo leta 1863 Narodno citalnico, kasneje pa se telovadno drustvo Sokol, literarno - zabavni klub, katolisko drustvo, telovadno drustvo Orel, gimnazijo, casopis Gorenjec, ...
V tem casu so nastajale tudi lepe mescanske stavbe, ki so v starem delu Kranja skoraj v celoti dobro ohranjene. Mesto se je zacelo siriti izven obzidja.
V tem casu so zgradili cez reki Kokro in Savo pomembne mostove, ki so ozivili povezavo mesta z bliznjimi naselji.

1. svetovna vojna je pustila Kranj na robu in ljudi v strahu. Bilo pa je to tudi zadnje obdobje avstroogerske oblasti pri nas. Po vojni je Kranj skupaj s Slovenijo padel v cisto novo drzavo - Kraljevino Jugoslavijo.

Jugobruma, Jugoceska, Semperit, Inteks, Tekstilindus so bile prve tovarne v Kranju. Lastniki so bili seveda kapitalisti, ki so dobicek obnasali v tujino, zato ni cudno, da so prav v Kranju leta 1936 organizirali veliko tekstilno stavko.
Mesto se je stalno sirilo. Zgradili so zdravstveni dom, pokojninski dom, kulturni dom (danes delavski dom - Kino Storzic), viseci most cez reko Kokro - v blizini danasnjega mostu, moderno elektrarno v nekdanjem Majdicevem mlinu, razlicne sole in se kaj.

Med 2. svetovno vojno je bil Kranj trdna nemska postojanka. Okupatorji so Industrijo uporabili za svoje vojne namene. Na zacetku Planine so nemci zgradili stanovanjsko naselje Novi dom.
Zaradi stevilnih nemskih policijskih enot v mestu ni moglo biti mnozicnega odporniskega gibanja. Tiskanje letakov, miniranje hotelov Evropa in Presernovega gledalisca ter materialna pomoc, to je bil prispevek Kranjcanov za 2. svetovno vojno, ce seveda ne stejemo stevilnih moz, ki so stopili v partizanske enote.
Mesto je bilo osvobojeni 9. maja 1945.

Po drugi svetovni vojni je mesto postalo cetrti center Slovenije. Kranj je postalo regionalno sredisce Gorenjske. Je center gorenjske uprave, solstva, zdravstva, kulture in sodstva.

Stran je pripravil:

IGOR PRAVST , KAIN Laboratories & Software, Kranj, Slovenija
Dopolnjeno: 9/11-96 Glavni vir: KRANJ - Turisticni vodnicek, OSSZ 1993