Človek je udomačil živali predvsem zato, da so mu pomagale pri opravljanju težkih del in da so mu s pašo zbirale hranilne snovi (energijo, rudnine) na prostranih zemljiščih. To je se vedno glavna naloga v številnih predelih sveta. Le v nekaterih bogatejših deželah so razvili take sisteme reje, da krmo za pašne živali pridelajo na njivah, redijo in vzredijo pa jih v hlevih. Vse več je zahtev v razvitih deželah, da bi morala vzreja prežvekovalcev potekati na prostem ves tisti čas, ko to dopuščajo vremenske razmere.

Vsebina

Energija in kmetijska pridelava (dodano 23.9.2000)

Sodobna kmetijska pridelava postaja vse večji porabnik neobnovljivih virov energije (fosilne energije). Zaradi uporabe gnojil, fitofarmacevtskih pripravkov, strojev, novih sort in pasem pridelamo več hrane, toda nekateri postopki njene pridelave so postali preprosto spreminjanje fosilne energije v hrano, n.pr. zaprte-hlevske reje piščancev, prašičev, krav.

Opuščeni vrtovi (dodano 28.8.2000)

V bližini urbanih središč ali celo v samih naseljih, se pojavlja vse več opuščenih vrtov, kmečkih sadovnjakov in travnikov. Nezadostna izkoriščenost naravnih dobrin zagotovo znižuje življensko moč območja, rodovitnost ter pridelovalno zmogljivost zemljišč in negovan izgled kraja. V vse bolj zaostrenih razmerah za odkup mleka preko skupnih zbiralnic bo proces opuščanja reje krav molznic in usihanja (ugašanja) kmetij še pospešen.

Čemu ograjevati ?
Na vse bolj alarmantne novice na TV in v časopisih, o tem kako se nam na vseh koncih Slovenije zaraščajo kmetijska zemljišča, nihče ne reagira.

Mesto nadzorovane paše pri ohranjanju hribovitih območij
Ali veste zakaj imamo tako veliko travnatega sveta v Sloveniji? Odgovor je preprost: Zato ker so bili naši predniki tako zelo pridni!

Krava naj čaka travo in ne obratno !
Pred tistimi, ki imajo malo izkušenj s pašo ali se za ta, najcenejši način reje prežvekovalcev šele odločajo, je spomladi težka odločitev. KDAJ NAJ PRICNEM S PAŠO?

Kako prezimujejo drugje ?
Prezimovanje govedi in ovc na prostem ni modna muha, temvec nuja, da bi postala prireja mleka in mesa na travinju za kmeta bolj donosna.

Brez hleva !
"Najprej štalca, potem pa kravca" je pregovor dobro poznan na sončni strani Alp. Ampak tako verjetno ni bilo od vekomaj.

Zakaj in kako bi pasel ?
Ceprav je velik delež kmetijskih zemljišč pri nas zatravljen in živinorejci poznajo ugoden vpliv paše na zdravje in plodnost živine, je pašna raba travinja pri nas malo uveljavljena.

Krmljenje na pašniku
Tiste, ki zanima reja domačih živali brez hleva, si lahko v tem sestavku preberete kako izpeljati krmljenje živine na pašniku, ce tam ni dovolj paše.

Kaj ograjevati v planinah ?
Nadzor nad našim početjem v naravi bo moral biti vse večji, da potomcem ne bomo preveč okrnili naravnih dobrinah za življenje.

Paša na krasu 
S takim načinom kmetovanja, ki je bil za travnati svet na Krasu vpeljan pred več kot 200 leti, nam ne bo uspelo obvarovati travišč pred zaraščanjem z grmovjem.<

Paša koz
Podobno kot pri nas so bile koze tudi v številnih drugih predelih sveta v preteklosti preganjane ali zakonsko prepovedane z obrazložitvijo, da povzročajo opustošenje pokrajine, nastajanje goličav in puščav.

Paša prašičev
Tudi prašiči so lahko zelo učinkovite pašne živali.

Paša perutnine
Paša perutnine (kokoši) dobiva vedno večji pomen, ker je vse večje povpraševanje po hrani pridelani na sonaravni način in vse glasnejše so zahteve po prizanesljivejšem ravnanju z domačimi živalmi, ki jih redimo zaradi pridobivanja hrane.

Nazaj na prvo stran