60
pevcev Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ŠOU se je odpravilo
na tritedensko turnejo v JAR. 8. oktobra 1998 se je odpravila
prva skupina. Letalo smo si na poti v London delili s Čuki in
hokejisti Olimpije. Prileteli smo na letališče Gatwick, let v
Johannesburg pa smo pričeli na letališču Heathrow. Dobrih deset
ur trajajoč let v Boeingu 747-400 smo junaško prestali. 9. oktobra
zjutraj smo ponosno zakorakali na afriška tla. Na letališču nas
je pričakal naš vodič Johann. Ugotovili smo, da je eden izmed
kovčkov zataval na nam nepoznani konec sveta. Nekaj pozneje smo
se končno nastanili v prijetnih okroglih hiškah, kritih s slamo,
v nekakšnem cerkvenem študijskem centru. Žal pa je bilo vreme
slabše, kot smo pričakovali - okoli 15°C, oblaki ter nekaj dežja.
Kljub temu smo šli na ogled levjega parka.
Manekenki na Table mountain-u (Cape town)
Tam
smo se prvič pobliže spoznali s temi spoštovanja vrednimi živalmi.
Na poti nazaj smo se zapeljali skozi Alexandro - najrevnejšo četrt
v okolici Johannesburga. V primerjavi s tem so posnetki Soweta,
ki sem jih kdaj prej zasledil, prikaz udobja. Prebivalci pa so
nas bili kar veseli. Sam ne vem, kako bi reagiral na avtobus,
poln belčkov s fotoaparati v rokah. Zvečer nas je čakala še prva
izmed tablet proti malariji.
Naslednji
dan, v soboto, se je na črno celino odpravila še druga skupina
naših pevcev. Mi smo medtem dopoldne preživeli v enem izmed nakupovalnih
središč, imenovanih Waterfront, zgrajenih po vzoru istoimenskega
središča na obali Capetowna. Zvečer smo bili gostje na tekmovanju
črnskih zborov. Ravno takrat se je v neposredni bližini
odvijala ena najpomembnejših nogometnih tekem sezone, zato smo
imeli kar nekaj sreče, da nismo zatavali v metež izgredov. Nastopi
črnskih zborov so bili izredno zanimivi, saj so vključevali tudi
koreografijo in njihove noše. Tudi mi smo se povsem spodobno odrezali.
Po tekmovanju pa je sledilo še neuradno slavje. Petje in ples
bi se zavlekla še globoko v noč, če se ne bi bili primorani čimprej
vrniti.
V
nedeljo smo prisostvovali maši v tamkajšnji kapeli. Pridiga je
bila izjemno živahna in zanimiva. Tudi mi smo zapeli nekaj pesmi.
Kmalu zatem se nam je pridružila še druga skupina - ljudje v polnem
številu, manjkali pa so trije kovčki. Popoldne smo se odpravili
v Gold Reef City. Le-ta naj bi bil nekakšen posnetek Johannesburga
iz 19. stoletja, vse skupaj pa je pravzaprav izgovor za zabaviščni
park. Vendar se nismo pritoževali. Nazaj grede smo se zapeljali
skozi center Johannesburga. Bili smo precej šokirani, saj so bile
ulice prazne, stavbe menda zapuščene, najbolj pogost artefakt
v vsem Johannesburgu pa ograja z bodečo žico.
Tresoči most v Sun City-ju
V
ponedeljek smo se odpravili proti Sun Cityju. Prvič smo občutili
t.im. "african time", kar pomeni, da moraš obljubljeno
trajanje vožnje pomnožiti s koeficientom med 1,5 in 2. Ko smo
končno prispeli na cilj, svetovnih lepotic že davno ni bilo več
tam. Za nehazarderje sta bili zato edini zanimivosti vodni park
in farma krokodilov. Tudi sonce je posijalo šele pozno popoldne.
Zaradi organizatorjeve napake je koncert v Pretoriji naslednji
dan odpadel. Kljub temu smo si šli ogledat mesto z vsemi znamenitostmi.
Zvečer so nam Slovenci, ki živijo v Johannesburgu, pripravili
zabavo, ki je ne bomo hitro pzabili.
Naslednji dan je minil predvsem v znamenju vožnje proti Pietersburgu.
Tam smo imeli koncert skupaj z dvema črnskima zboroma. Z nekaterimi
pesmimi smo poslušalce povsem očarali. Česa takega gotovo še niso
slišali. Odprli smo jim nova obzorja.
V
četrtek smo se odpeljali proti Krugerjevemu narodnemu parku.
Tja smo prispeli šele popoldne. Nastanili smo se v koči na
privatnem ranču. Zatem smo se odpravili na safari
v odprtih tovornjakih. To je bilo eno najbolj norih
doživetij. Videli smo slone, nosoroge, žirafe, bivole, ipd.
Potem smo zavili še v ograde, kjer vzrejajo leve. Ni dosti
manjkalo (mogoče dva metra) da bi doživel (pa ne za dolgo)
prebližnje srečanje z levinjo. Počasi se je spustila noč,
poslušali smo rjovenje levov in od blizu opazovali hranjenje.
Ob vsem tem je bilo nočno kopanje v zanemarjenem bazenu sredi
divjine komaj omembe vredna malenkost.
Zjutraj smo bili neprijetno presenečeni, saj je dež neusmiljeno
lil z neba. Kljub temu smo se z avtobusom odpravili v narodni
park. Nekaj živali smo sicer videli, a bi lahko bilo bolje.
Po drugi strani pa smo že prejšnji dan videli dovolj... |
APZ-jevci
smo nori na banane
|
Nojeva
jajca in...
|
V
soboto smo se ves dan peljali proti Potchefstroomu. Zvečer
smo imeli skupno vajo s tamkajšnjim zborom. Prespali smo pri
družinah.
V nedeljo zjutraj smo skupaj z domačim zborom peli pri obredu
v tamkajšnji cerkvi. Zvečer nas je čakal še skupen koncert,
prej pa smo si še ogledali mesto in se spoznavali z domačini.
Koncert je bl izredno uspešen. Dvorana je bila polna in vsi
so bili navdušeni nad našo glasbo. Potem smo se še dolgo v
noč zabavali.
Naslednji dan smo se odpeljali proti Bloemfonteinu. Naselili
so nas v počitniškem naselju sredi stepe. Razen nas in zaposlenih
na obzorju ni bilo videti znakov življenja. A tudi to nas
ni motilo.
V torek smo si na hitro ogledali vojaški muzej in samo mesto
in spet obtičali v nakupovalnem središču Waterfront. Zvečer
smo prestali enega manj uspešnih nastopov.
Naslednje jutro smo se spet odpravili na eno daljših voženj.
Sredi stepe se nam je pokvaril avtobus, ki je na trenutke
(še posebno v povezavi z voznikom) vzbujal spomine na film
'Ko to tamo peva'. Avtobus smo vsemu navkljub popravili in
se odpravili naprej proti Oudtshoornu. |
Četrtkovo dopoldne smo preživeli v manjšem živalskem vrtu, kjer
so gojili predvsem krokodile in geparde. Zatem smo obiskali jamo
Cango, ki jo Postojnska krepko prekaša. Za nameček smo si ogledali
še farmo nojev. Po popoldnevu v mestu smo si na večerji od drugih
gostov s petjem prislužili omembe vreden kupček denarja. To noč
ni bilo kaj dosti časa za spanje.
Naslednji dan smo se odpravili proti Knysni, ki leži na južni
obali. Namočili smo se v Indijski ocean. Tudi hotel je bil omembe
vreden. Sobe so bile posnetki spalnikov, pa tudi vse ostalo (razen
bazena) je bilo v železniškem duhu.
"Postavne" 1. altistke
V soboto nas je čakala še ena daljša vožnja - do Capetowna. Vozili
smo se v glavnem ob obali. Spotoma smo opazili nekaj kitov, tjulnjev,
delfinov... V Capetownu smo bivali v prijetnem hotelu blizu centra.
S kančkom strahu smo se sprehodili po eni glavnih ulic. Bilo je
kar prijetno.
V nedeljo zjutraj smo peli pri obredu v najstarejši cerkvi v JAR.
Po obredu smo imeli še kratek koncert. Zatem pa smo imeli dan
zase. Večina jih je zavila v Waterfront, nekateri na plažo, itd.
Ponedeljek je bil eden najlepših dni na turneji. Vreme je bilo
čudovito. Šli smo na Rt dobre nade, kjer smo razumeli, zakaj ga
je težko objadrati. Menda je to drugi najbolj vetroven kraj na
svetu. Potem smo se odpravili na Mizasto goro, ki je pravi zaščitni
znak Capetowna. Trije pevci so se odpovedali gondoli in se nanjo
povzpeli peš.
Rt dobre nade
Predzadnji
dan v Afriki smo preživeli v Stellenboschu. Na univerzi
smo imeli koncert, zatem pa smo obiskali še tamkajšnje vinske
kleti.
28. oktobra se je prva skupina odpravila domov. Najprej do Johannesburga,
potem do Londona, kjer smo preživeli prijeten dan, ter nazadnje
do Ljubljane.
Druga skupina nam je sledila čez dva dni. Medtem pa so si privoščili
obisk botaničnega vrta, nočno jadranje in obisk kolonije pingvinov.
Martin Pečar
