Pravilniki o:


podeljevanju naslovov FZS


podelitvi nagrade Janeza Puharja


podeljevanju diplom FZS za najuspešnejši posnetek, razstavljalca in društvo leta


razstavah FZS


Statut

Na podlagi 23. in 26. člena Statuta Fotografske zveze Slovenije je izvršni odbor FZS dne 7. novembra 1992 sprejel naslednji

PRAVILNIK O PODELJEVANJU NASLOVOV FZS

1. člen

Naslovi FZS so častni, strokovni in razstavljalski.

2. člen

Častna naslova sta častni član FZS in zaslužni član FZS. Obe priznanji podeljuje skupščina FZS na predlog izvršnega odbora. Skladno z 11. členom statuta FZS so lahko častni člani organizacije ali posamezniki. Praviloma se naslov častni član podeljuje fizičnim in pravnim osebam, ki delujejo izven FZS. Priznanje zaslužni član FZS se podeljuje posameznikom, ki delujejo v okviru FZS. Praviloma se naslov zaslužni član podeljuje za nadpovprečne organizacijske, izobraževalne in popularizacijske uspehe na fotografskem področju.

3. člen

Strokovni naslov je inštruktor FZS. Podeljuje ga izvršni odbor FZS na predlog skupščine člana. Kandidat mora obvladati laboratorijsko delo, obiskovati najmanj en državni inštruktorski seminar z opravljenim preizkusom znanja in strokovno sodelovati pri vodenju treh fotografskih tečajev. Kandidat sam začne postopek za dosego naslova pri izvršnem odboru člana.

4. člen

Razstavljalski naslovi so:

• fotograf 3. razreda FZS /okrajšava F3 FZS/,
• fotograf 2. razreda FZS /F2 FZS/,
• fotograf 1. razreda FZS /F1 FZS/,
• kandidat za mojstra fotografije FZS /KMF FZS/,
• mojster fotografije FZS /MF FZS/

5. člen

Naslov fotograf 3. razreda FZS podeljuje izvršni odbor člana, ki mu avtor pripada. Pogoj za dosego naslova je, da je kandidat na razstavah osvojil najmanj 30 točk.

6. člen

Naslov fotograf 2. razreda FZS podeljuje skupščina člana. Predlog za skupščino poda izvršni odbor člana. Avtor mora osvojiti 100 točk.

7. člen

Naslov fotograf 1. razreda FZS podeljuje umetnostni svet FZS. Avtor mora na razstavah osvojiti najmanj 200 točk in dobiti pozitivno oceno umetniškega sveta za kolekcijo 10 fotografskih del.

8. člen

Naslov kandidat za mojstra fotografije FZS podeljuje umetnostni svet FZS. Pogoji za dosego naslova so:

• da avtor na razstavah zbere najmanj 700 točk, od tega vsaj 50 na meddržavnih razstavah /1. in 2. stopnja/,
• da osvoji najmanj 4 nagrade na razstavah 1.,2.in.3.stopnje,
• da dobi pozitivno oceno umetnostnega sveta za predloženo kolekcijo 30 fotografskih del,
• da pripravi vsaj eno samostojno razstavo.

9. člen

Naslov mojster fotografije FZS podeljuje umetnostni svet FZS. Pogoji za dosego naslova so:

• da kandidat osvoji na razstavah najmanj 1200, od tega vsaj 100 na meddržavnih razstavah /1. in 2. stopnja/,
• da mu je bilo podeljenih najmanj 8 nagrad na razstavah 1., 2. in 3. stopnje,
• da je bil najmanj 3 leta kandidat za mojstra fotografije,
• da umetnostnemu svetu predloži kolekcijo 50 fotografskih del in da zanjo dobi pozitivno oceno,
• da pripravi najmanj dve samostojni razstavi

10. člen

Postopek za dosego razstavljalskega naslova začne avtor s pismeno prošnjo izvršnemu odboru kluba /člana/. Prošnji mora priložiti zahtevano gradivo:

• za vse naslove seznam skupinskih razstav, ki vsebuje pravilno ime razstave, kraj in leto postavitve, rang razstave, število sprejetih del. in dobljena priznanja,
• za F1, KMF in MF kolekcijo fotografskih del. s priloženim seznamom,
• za KMF in MF zloženke ali kataloge samostojnih razstav.
• Prošnjam za pridobitev naslovov F1, KMF, MF izvršni odbor člana doda pismeno priporočilo, s katerim med drugim potrdi resničnost podatkov in gradivo pošlje tajniku FZS. Umetnostni svet mora obravnavati prispele vloge najmanj enkrat na leto. Če je avtor odklonjen, lahko ponovno kandidira po preteku enega leta.

11. člen

Umetnostni svet odloča v prisotnosti vseh članov. Kandidatu se podeli razstavljalski naslov, če zanj glasujeta vsaj dva člana. Ne glede na to ali je bil avtorju podeljen naslov ali ne, mu mora umetnostni svet pismeno obrazložiti svojo odločitev. Praviloma avtor ne sme predložiti enotematske kolekcije, ker bi umetnostni svet težje ocenil njegovo izrazno moč in širino.

12. člen

Avtor lahko konkurira s kolekcijo fotografij, diapozitivov ali kombinacijo obeh tehnik. Fotografije so lahko velike od 30 x40 do 50 x 60 cm. Če so nalepljene na paspartuju, je njihova najmanjša dopustna velikost 18 x 24 cm. Paspartu ne sme biti manjši od 30 x 40 cm in večji od 50 x 60 cm. Diapozitivi so lahko veliki 24 x 36 mm ali 6 x 6 cm. Vloženi morajo biti v okvirčke s stekelci. Vsako delo mora biti opremljeno z zaporedno številko, naslovom dela ter priimkom in imenom avtorja. Priložen naj bo seznam poslanih del.
Pri vseh odstopanjih od zahtev, ki so navedene v tem členu, umetnostni svet samostojno odloča ali bo kolekcijo ocenjeval ali ne.

13. člen

Razstave delimo na naslednje stopnje /range/:

• 5. STOPNJA /KLUBSKA STOPNJA/,

Razstava ima klubsko stopnjo, če na njej sodelujejo člani enega kluba. V posamezni sekciji morajo biti razstavljena dela najmanj 8 avtorjev.

• 4. STOPNJA /POKRAJINSKA STOPNJA/

Razstava ima pokrajinsko stopnjo, če je prirejena samo za fotografe iz ene regije. Sem spadajo tudi skupne razstave klubov iz sosednjih držav. V posamezni sekciji morajo biti razstavljena dela najmanj 16 avtorjev, od katerih imajo najmanj 4 naslov F1 ali višji.

• 3. STOPNJA /DRŽAVNA STOPNJA/

Razstave 3. stopnje morajo biti razpisane za celotno območje Republike Slovenije. V posamezni sekciji morajo biti razstavljena dela najmanj 24 avtorjev, od katerih imajo vsaj 6 naslovov F1 ali višji. Sem spadajo tudi redne pregledne razstave FZS ne glede na število avtorjev in njihove razstavljalske naslove.

• 2. STOPNJA /MEDDRŽAVNA STOPNJA/

Sem spadajo vse meddržavne razstave, ki nimajo pokroviteljstva, FIAP.

• 1. STOPNJA /FIAP STOPNJA/

Vanjo spadajo vse razstave pod pokroviteljstvom FIAP.

14. člen

Število točk se določa na naslednji način:

15. člen

Razstavljanje izven konkurence, kar velja tudi za člane žirije, in samostojne razstave ne prinašajo točk.

16. člen

Izvršni odbor FZS vodi seznam podeljenih razstavljalskih naslovov F1, KMF in MF.
Izvršni odbor FZS predpiše obliko priznanj, ki jih prejmejo nosilci naslovov. Običajno se znamenja naslovov izroči avtorjem na večjih fotografskih prireditvah.

17. člen

Vsi naslovi, ki so bili osvojeni v bivši SFRJ, ostanejo veljavni in se vpišejo v seznam iz 16. člena.

18. člen

Število osvojenih točk pred 1.11.1991 se določa po pravilniku Foto zveze Jugoslavije, ki je bil sprejet 13.11.1976 v Prištini. Pravilnik o podeljevanju naslovov FZS se uporablja od 1.11.1991 dalje.

19. člen

Pravico tolmačenja tega pravilnika ima izvršni odbor FZS.

Tajnik FZS: Marko Mladovan
Predsednik FZS: Rafael Podobnik

Na podlagi 23. člena Statuta Fotografske zveze Slovenije je izvršni odbor FZS dne 7. novembra 1992 sprejel naslednji

PRAVILNIK O PODELITVI NAGRADE JANEZA PUHARJA

1. člen

Nagrado Janeza Puharja lahko prejmejo posamezniki ali člani /klubi/ FZS za:

• posebno uspešno dolgoletno organizacijsko delo na fotografskem področju,
• izredne ustvarjalne dosežke v izrazni fotografiji,
• življenjsko delo.

2. člen

Nagrado Janeza Puharja podeljuje skupščina FZS na predlog izvršnega odbora. Pobudo lahko dajo izvršni odbor FZS, umetnostni svet FZS in skupščina člana /kluba/.

3. člen

Izvršni odbor FZS predpiše obliko priznanj, ki jih prejmejo nagrajenci. Priznanja vsebujejo lik izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja.

4. člen

Pravico tolmačenja tega pravilnika ima izvršni odbor FZS.

5. člen

Pravilnik o podelitvi nagrade Janeza Puharja je pričel veljati 7.11.1992, ko ga je sprejel izvršni odbor FZS.

Tajnik FZS: Marko Mladovan
Predsednik FZS: Rafael Podobnik

Na podlagi 23. člena Statuta Fotografske zveze Slovenije je izvršni odbor FZS dne 16. novembra 1996 sprejel naslednji

PRAVILNIK O PODELJEVANJU DIPLOM FZS ZA NAJUSPEŠNEJŠI POSNETEK, RAZSTAVLJALCA IN DRUŠTVO LETA

l. člen

Izvršilni odbor FZS podeljuje za razstavljalske uspehe v preteklem letu naslednja priznanja:

• 6 diplom za najuspešnejši posnetek FZS,
• 10 diplom za najuspešnejšega razstavljalca FZS,
• 6 diplom za najuspešnejše društvo FZS.

2. člen

Upoštevajo se rezultati, ki so bili doseženi od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta. Izvršilni odbori društev jih v urejeni obliki pošljejo podpredsedniku FZS do 31. marca tekočega leta, pri čemer velja poštni žig. (Rezultate, ki do takrat niso znani, prenesemo v naslednje leto.)

3. člen

Društva na podlagi osvojenih točk sestavijo dve lestvici:

• do največ 6 najuspešnejših posnetkov,
• vseh dejavnih razstavljalcev društva.

Seštevek točk v drugi lestvici nam da uspešnost društva.

4. člen

Za najuspešnejši posnetek FZS v preteklem letu enakovredno tekmujejo enobarvne in barvne fotografije ter diapozitivi. Če avtor razstavlja pod istim naslovom diapozitiv in iz njega izdelane barvne fotografije, lahko osvojene točke združi. Število točk izračunamo s pomočjo tabele v 14. členu Pravilnika o podeljevanju naslovov FZS. Avtor lahko dobi naenkrat več priznanj za uspešne posnetke.

5. člen

Tudi za najuspešnejšega razstavljalca in društvo uporabljamo 14. člen Pravilnika o podeljevanju naslovov FZS ter naslednjo točkovno tabelo za samostojne razstave:

Na samostojni razstavi mora biti razstavljeno najmanj sedem del, drugače jo ne upoštevamo.

6. člen

Točke za društva - organizatorje razstav - se dodelijo po razredih:

7. člen

Podpredsednik FZS sprejema poročila društev. Rezultate razvrsti v tri lestvice, ki jih predloži v potrditev IO FZS, pripravi diplome ter poskrbi za objavo rezultatov in razdelitev diplom.
Praviloma se najuspešnejše posnetke, razstavljalce in društva razglasi na otvoritvi redne pregledne razstave črno-belih in barvnih fotografij ter rezultate objavi v njenem katalogu. Dalje je zaželeno, da se ob tej priložnosti razstavi najuspešnejše posnetke vključno z diapozitivi, če avtorji iz njih izdelajo barvne fotografije.

Tajnik FZS, Predsednik FZS:

Na podlagi 23. člena Statuta Fotografske zveze Slovenije je izvršni odbor FZS dne 7. novembra 1992 sprejel naslednji

PRAVILNIK O RAZSTAVAH V FZS

1. člen

Razstave v okviru FZS lahko organizirajo izvršni odbor FZS, območni odbori FZS, člani FZS (klubi) in posamezniki. Našteti lahko priredijo razstave skupaj z galerijami, muzeji, društvi in zvezami, ki niso člani FZS.

2. člen

Rangiranje razstav določa 13. člen Pravilnika o podeljevanju nazivov FZS. Če ima razstava več oddelkov, je potrebno stopnjo določiti za vsakega posebej. Prireditelj mora stopnjo razstave oziroma stopnje njenih sekcij natisniti v katalog razstave. Izvršni odbor FZS lahko sklepa o dodelitvi stopnje razstavam, ki niso bile organizirane skladno s tem pravilnikom, če dobi utemeljeno prošnjo člana. Tako pridobljeni rang se objavi z okrožnico izvršnega odbora članom FZS.

3. člen

Ločimo razstave črnobele fotografije, barvne fotografije in barvnih diapozitivov. Tekmovalna oddelka črnobele in barvne fotografije lahko združimo samo v primeru, če ne pričakujemo zadostne udeležbe.

4. člen

Velikost fotografij je omejena na formate od 18 x 24 cm do 30 x 40 cm, pri čemer mora biti dolžina ene stranice ohranjena.
Če je najdaljša stranica krajša od 30 cm, mora biti fotografija nalepljena na paspartu v velikosti 30 x 40 cm. Podlage debelejše od 1 mm niso dovoljene.
Razstavna velikost barvnih diapozitivov je 24 x 36 mm. Vstavljeni morajo biti v okvirčke 5 x 5 cm s stekelci.
Diapozitive v okvirčkih, ki se pri projekciji zatikajo, žirija ni dolžna ocenjevati. Prav tako ne žirira fotografij in diapozitivov drugih formatov, če niso bili razpisani.
Prireditelji lahko razpišejo razstave tudi za druge formate fotografij in diapozitivov.

5. člen

Vsako delo mora biti opremljeno z zaporedno številko, naslovom dela ter imenom in priimkom avtorja. Navedene podatke napišemo na zadnjo stran fotografij, da omogočimo nepristransko delo žirije. Diapozitivi morajo imeti znak za pravilno lego v levem spodnjem kotu, če jih gledamo s prostim očesom.
Fotografskim delom priložimo izpolnjeno prijavnico. Če prireditelj razstave razpisu ni priložil tiskane prijavnice, na pisarniški papir napišemo naslednje podatke: točni naslov avtorja ali kluba, razstavljalske naziveţavtorja (FZS, FIAP, itd.), ime kluba in seznam poslanih del. Če ima razstava več tekmovalnih sekcij, mora biti za vsako sekcijo izpolnjena posebna prijavnica.

6. člen

Pred žiriranjem organizator izloči morebitna dela, ki so bila na istoimenski razstavi že sprejeta. Reprodukcije fotografskih in likovnih del drugih avtorjev brez lastnega kreativnega prispevka ne sodijo na razstave, saj bi šlo za umetnostno tatvino. V takih primerih vso moralno in materialno odgovornost nosijo avtorji.

7. člen

Redne pregledne razstave FZS so:

• slovenska razstava črnobelih fotografij,
• slovenska razstava barvnih fotografij,
• slovenska razstava barvnih diapozitivov,
• mladi slovenski fotografi se predstavljajo.

Redne pregledne razstave FZS praviloma organiziramo vsako leto. Priredijo jih člani FZS na podlagi pismene odobritve izvršnega odbora FZS. Pregledne razstave označujemo z zaporednimi številkami. Razstavi črnobele in barvne fotografije lahko združimo, če v posamezni tehniki ne pričakujemo zadostnega števila avtorjev Razstava Mladi slovenski fotografi se predstavljajoţima dva tekmovalna razreda:

• do 15 let,
• od 16 do 19 let.

8. člen

Državno kolekcijo fotografij ali barvnih diapozitivov (kolekcijo fotografij ali barvnih diapozitivov FZS) po potrebi razpiše izvršni odbor FZS. Praviloma služi za predstavljanje slovenske izrazne fotografije v svetu. Običajno razpis omejimo na novejša fotografska dela.

9. člen

Na rednih preglednih razstavah in v kolekciji FZS lahko sodelujejo slovenski državljani ter Slovenci v sosednjih državah in v svetu. Enako velja za ostale skupinske razstave v okviru FZS, če udeležba ni omejena z razpisnimi pogoji oziroma značajem prireditve.

10. člen

Organizatorji razstav, ki presegajo klubski nivo, lahko zaprosijo izvršni odbor FZS za pokroviteljstvo Fotografske zveze Slovenije. Izvršni odbor jim mora najkasneje v 30 dneh po prejemu prošnje pismeno sporočiti ali jim je bilo pokroviteljstvo FZS odobreno ali ne. Pokroviteljstvo FZS mora biti skupaj z zaporedno številko odločbe navedeno v razpisu in katalogu razstave.

11. člen

Pridobivanje pokroviteljstva FIAP za mednarodne razstave poteka preko izvršnega odbora FZS. Prošnjo je potrebno vložiti najmanj sedem mesecev pred načrtovanim tiskanjem prijavnic.

12. člen

Razpis mora biti razposlan članom FZS najmanj 30 dni pred zadnjim rokom za sprejem del.

13. člen

Razpis mora vsebovati pogoje razstavljanja:
oddelki razstave, teme, nagrade, format in število del, koledar razstave ter rok za vračanje del, ki ne sme biti daljši od 45 dni po projekciji ali zaprtju razstave.
Če bo razstava krožila po večih razstaviščih, moramo to v razpisu navesti in datume kroženja določiti v koledarju razstave. Praviloma razstava ne sme biti postavljena več kot na treh razstaviščih. Za projekcijo diapozitivov teh omejitev ni. Praviloma razpisu dodamo tiskano prijavnico.

14. člen

Organizator mora najmanj 5 dni pred projekcijo ali odprtjem razstave obvestiti nagrajence o dobljenih priznanjih in jih povabiti na podelitev. Če datuma in kraja otvoritve ni navedel v razpisu, mora obvestiti tudi ostale avtorje.
Zaželeno je, da obvesti vse udeležence o rezultatih žiriranja.

15. člen

Prireditelj razstave mora izdati katalog, ki vsebuje naslednje:

• ime razstave z morebitno zaporedno številko,
• datum projekcije oziroma datume od kdaj do kdaj je razstava postavljena,
• ime in kraj razstavnega prostora (galerije),
• sestava organizacijskega odbora,
• sestava žirije,
• spisek nagrajencev,
• seznam sprejetih del in avtorjev,
• rang razstave oziroma njenih oddelkov,
• statistični prikaz razstave, ki vsebuje število prispelih del in avtorjev ter število sprejetih del in avtorjev po članih FZS, krajih, deželah ali državah.

Praviloma v seznamu sprejetih del in avtorjev navedemo tudi razstavljalske naslove.

16. člen

• Prireditelj razstave mora poslati kataloge najkasneje ob vračanju del:
• vsem avtorjem, ki so poslali dela,
• 5 izvododv izvršenemu odboru FZS,
• 2 izvoda Kabinetu slovenske fotografije, ki deluje v okviru Gorenjskega muzeja Kranj,
• 1 izvod klubom, ki so poslali dela več kot enega avtorja.

17. člen

Prireditelj razstave mora najkasneje ob vračanju del poslati avtorjem osvojena priznanja.

18. člen

Nevračanje del in njihovo vključevanje v stalne zbirke prireditelja je možno samo, če je bilo to skupaj z višino denarne odškodnine objavljeno v razpisu razstave. To ne velja za diapozitive, ki jih praviloma ne smemo obdržati.

19. člen

Žirija mora imeti najmanj tri člane. Določi jo organizator razstave. Sestavo žirije za redne pregledne razstave in državno kolekcijo izbere izvršni odbor FZS, pri čemer iz posameznega kluba ne sme biti določen več kot en žirant. Praviloma v žirije vključujemo fotografe z visokimi razstavljalskimi naslovi v FZS in FIAP, likovnike, likovne kritike in druge poznavalce fotografije. Zaželeno je, da se člane žirij menja.
Razen za redne pregledne razstave in državno kolekcijo lahko prireditelj namesto žirije imenuje selektorja.

20. člen

V vsakem oddelku razstave lahko podelimo do 6 nagrad in do 5 pohval, pri čemer ne moremo podeliti več kot dve prvi nagradi. Izjema so specialne nagrade (npr.: najboljša slovenska krajina, najuspelejši laboratorijsko dograjeni posnetek), ki niso vštete v gornjo omejitev in jih upoštevamo pri dodeljevanju razstavljalskih naslovov, vendar samo na razstavah državne, meddržavne in FIAP stopnje. Če je bila v posamezni specialnosti podeljena samo ena nagrada, jo obravnavamo kot prvo.
Priznanje za kolekcijo lahko podelimo, če vključuje najmanj tri fotografska dela.

21. člen

Na žiriranju pišemo zapisnik, ki mora vsebovati najmanj seznam nagrajencev, po možnosti pa tudi seznam sprejetih del in avtorjev.
Po žiriranju zapisnik podpišejo člani žirije. Zapisnik je uradni dokument razstave in ga izročimo prireditelju.

22. člen

Pravilnik o razstavah v FZS velja od 7.11.1992, ko ga je sprejel izvršni odbor FZS. S tem dnem preneha veljati pravilnik o razstavah v Foto zvezi Jugoslavije, ki je bil sprejet 13.11.1976 v Prištini.

Tajnik FZS: Marko MLADOVAN
Predsednik FZS: Rafael PODOBNIK

Nazaj na: FZS - Fotografska zveza Slovenije
Na vrh