Za pravne podatke o vpisu, dokumentaciji, ki jo potrebujete, in vpisnih obrazcih se obrnite na Vpisni center Univerze v Ljubljani. Ce ze studirate na Filozofski fakulteti boste vse podatke dobili na Studentskem referatu Fakultete (5. nadstropje).
Na Filozofski fakulteti je mogoce Primerjalno knjizevnost studirati kot enopredmeni studij ali v kombinaciji z drugim predmetom, ki ga poucujejo na Filozofski fakulteti (npr. slovanskimi, germanskimi in romanskimi jeziki, umetnostno zgodovino, muzikologjo, filozofijo, sociologijo kulture itd.) ali na kateri od fakultet Univerze v Ljubljani (npr., novinarstvo, dramaturgija, teologija itd.) Vpisejo se lahko kandidati, ki so koncali gimnazijo ali stiriletno srednjo solo in imajo zadovoljivo znanje dveh tujih jezikov. Vsako leto oddelek sprejme 50 novih studentov. Obicajno se prijavi vec kandidatov, zato je potreben izbor na osnovi uspeha v 3. in 4. letniku srednje sole in na maturi. Kandidati, ki so srednje izobrazevanje koncali brez maturitetnega izpita, morajo opraviti sprejemni izpit iz slovenskega jezika in literature, svetovne literature in literarne teorije. Tuji studentje morajo opraviti se izpit iz znanja slovenskega jezika.
Studijski program je sestavljen iz seminarjev, predavanj in pisnega dela ter traja 5 let. V prvem, drugem in tretjem letu studija imajo studentje do 750 ur obveznosti na leto, v cetrtem letu pa jih je nekaj manj. Peto leto studentje nimajo predavanj in seminarjev, ampak sestavljajo diplomske naloge in opravljajo preostale izpite. Studentje, ki studij primerjalne knjizevnosti kombinirajo z drugim studijem, imajo na oddelku priblizno 12 ur obveznosti na teden, tisti, ki primerjalno knjizevnost studirajo enopredmetno, pa priblizno 25 ur - poslusajo dodatna predavanja iz slovenskega jezika, slovenske stilistike in slovanskih knjizevnosti na Oddelku za slovanske jezike in literature ter obiskujejo lektorat dveh tujih jezikov. Vsi studenti poslusajo se splosno predmete, ki jih ponujajo razlicni oddelki Filozofske fakultete.
Pomembna predavanja:
Primerjalna knjizevnost se posveca odnosom med knjizevnostmi razlicnih nacionalnih kultur in razlicnih jezikov. Raziskuje medsebojne vplive, gibanja, vire literarnih del, teme, itd. Poglablja se v odnose med filozofijo, estetiko in razvojem literarnih oblik in zanrov. Slovenska primerjalna veda se posveca tudi studiju slovenske knjizevnosti ter njenemu polozaju v evropskem in mednarodnem literarnem razvoju. Literarna teorija se ukvarja z osnovnimi vprasanji literarne umetnost, njenimi znacilnostmi, njenim izvorom in njenimi zakonitostmi. Raziskuje obstoj literature, obliko literarnih del, njihovo bistvo in smisel.
Studentje ocene dosegajo z izpiti in seminarji (v casu studija mora student opraviti priblizno 25 izpitov in 6 seminarjev, samostojni komparativisti jih opravijo nekaj vec - cca. 35 izpitov 8 seminarjev). Vsi izpiti se opravljajo ustno, nekateri pa tudi pisno. V seminarjih morajo studentje pokazati svojo sposobnost za razumevanje, interpretacijo in analizo literarnih del in metod literarne vede. Delo v seminarjih se ocenjuje na podlagi ustnega sodelovanja v seminarju in pisnega izdelka, ki ga student v seminarju predstavi. Ob koncu studija mora student napisati diplomsko nalogo, ki jo ocenjena tudi glede na raziskovalno sposobnost studenta. Diplomsko nalogo kandidati predstavijo in zagovarjajo pred ocenjevalno komisijo. Studentje, ki primerjalno knjizevnost studirajo kot enopredmeten studij, morajo napisati in zagovarjati dve diplomski nalogi. Ob koncu studija kandidat dobi naslov Diplomirani komparativist.
Kandidati za podiplomski studij, ki niso diplomirali iz primerjalne knjizevnosti, morajo pred vpisom opraviti izpit iz teorije in metodologije primerjalne knjizevnosti. Tuji studentje morajo opraviti tudi izpit iz slovenskega jezika. Podiplomski studij na Oddelku za primerjalno knjizevnost in literarno teorijo ni brezplacen, vendar je studentom na voljo vrsta stipendij in financnih podpor.
Vsak student lahko s pomocjo mentorja svoj studijski program oblikuje glede na svoje interese. Program je sestavljen iz individualnih predavanj ter ustnih in pisnih izpitov. V program je mogoce vkljuciti tudi interdisciplinarna predavanja, ki jih oddelek izvaja v sodelovanju z drugimi oddelki Univerze v Ljubljani. Ob koncu studija mora kandidat predstaviti in zagovoriti magistrsko nalogo, s cimer dobi naslov Magister primerjalne knjizevnosti in literarne teorije.
Kandidati, ki so opravili magisterij oziroma imajo zadostno stevilo strokovnih objav, lahko kandidirajo za doktorski studij. Po uspesnem zagovoru doktorske disertacije kandidat dobi naslov Doktor literarnih ved.