|
598m, 4752 prebivalcev,
sedež občine
Mislinjska dolina leži pod obronki
Pohorja in Uršlje gore in predstavlja pomembno naravno ter
kulturno vez med Štajersko in Koroško. Pokrajina je v zgornjem
toku reke Mislinje zožena v najdaljšo pohorsko globačo.
Zaradi ugodne prometne lege so
ljudje to območje naselili že v prazgodovini. O tem nam pričajo
arheološki ostanki, najdeni v jami Špehovka v Hudi luknji. Tukaj
najdeno koščeno orodje iz stare kamene dobe sodi med pomembnejše
najdbe.
Mislinja je gručasto naselje ob
cesti Velenje-Slovenj Gradec in je osrednji kraj zgornjega dela
Mislinjske doline. Še danes si nekateri niso enotni, ali je
Mislinja prva vas na Koroškem ali zadnja na Štajerskem. Zaradi
bližine Pohorja in čiste narave nudi obiskovalcem različne
možnosti za izlete.
Razvoj Mislinje in okolice je
povezan z lego ob rimski cesti, ki je povezovala rimsko Celeio z
Virunum na današnjem avstrijskem Koroškem. Že konec 15. stoletja
pa je tod mimo potekala srednjeveška cesta med Slovenskimi
Konjicami in Slovenj Gradcem. Razvili sta se trgovina in
tovorništvo. Skozi kraj pa je potekala tudi solna meja za
trgovanje s kameno (salzburško) soljo in morsko. Pravi razvoj pa
je Mislinja doživela v času razcveta fužin. Izdelki, izdelani v
mislinjski železarni, niso bili znani le na Štajerskem, temveč
tudi v krajih severne Italije in celo v Ameriki. Leta 1754 je
mislinjsko železarno kupil Michelangelo Zois, kasneje jo je
podedoval njegov sin baron Žiga Zois. Sredi 19. stoletja pa so
fužine zašle v težave. Leta 1900 je mislinjsko posest kupil
veleposestnik Arthur Perger in jo preusmeril v lesno industrijo.
Zgradil je tovarno lepenke, sodarno, žage in za potrebe svojih
obratov tudi elektrarno. Leta 1902 je v zgradil 9,4 km dolgo
ozkotirno železnico v Mislinjski jarek. Bila je edina tovrstna
gozdna železnica v Srednji Evropi. Elektrificirali so jo leta
1914, leta 1956 pa jo je nadomestila gozdna cesta.
Mislinjčani želimo ohraniti kulturno
izročilo naših dedov. Stare ljudske običaje v okviru občinskega
praznika oživljamo na praznovanjih kot je pustovanje in kmečke
igre.
V Mislinji se je rodilo kar nekaj pomembnih ljudi, kot so Jože
Tisnikar, slikar - častni občan Občine Mislinja; Branko Vivod,
vrhunski športnik; Karel JAŠ, duhovnik - častni občan Občine
Mislinja; Rado Iršič, narodni heroj.
povzela: Vesna Robnik, OŠ
Mislinja
prevod: Jelka Tušnik, OŠ Mislinja
|
598 m,
4752 Einwohner,
der Gemeindesitz
Das Mislinja-Tal liegt unter den
Gebirgausläufern von Pohorje und Uršlja gora und stellt wichtige
Natur- und Kulturverbindung zwischen Štajerska und Koroška dar. Die
Landschaft verengert sich im Oberfluss des Mislinja-Flusses in
die längste Senke von Pohorje.
Das Gebiet wurde schon in der
Urgeschichte besiedelt, dank der günstigen Verkehrslage. Dies
bezeugen die archäologischen Überreste in der Höhle Špehovka in
Huda luknja. Man zählt hier gefundene Knochengeräte zum
hochbedeutendsten Fundgut aus den Steinzeiten.
Mislinja ist eine Haufensiedlung,
die der Straße Velenje – Slovenj Gradec entlang liegt und ist
der Zentralort im Oberteil des Mislinja-Tales. Noch heute gibt
es keine einhellige Meinung, ob Mislinja das erste Dorf in
Koroška oder das letzte Dorf in Štajerska ist. Die Nähe der
Pohorje – Gebirge und die reine Natur bieten den Besuchern die
verschiedensten Möglichkeiten für Wanderungen.
Die Entwicklung von Mislinja und
seiner Umgebung war durch seine Lage neben der römischen Straße
bedingt. Die Straße verband die römische Celeia und Virun im
österreichischen Kärnten. Schon am Ende des 15. Jahrhunderts
lief die mittelalterliche Straße zwischen Slovenske Konjice und
Slovenj Gradec an Mislinja vorbei, und das Handel und die
Saumfahrt entwickelten sich. Die Hochentwicklung von Mislinja
begann aber in den Zeiten des Hammerwerksaufschwung. Die
Gegenstände, die im Eisenhüttenwerk in Mislinja hergestellt
waren, wurden nicht nur in Štajerska wohlbekannt, sondern auch
in Norditalien und in Amerika.
Im Jahr 1754 kaufte Michelangelo
Zois das Mislinja-Eisenhüttenwerk, später erbte es sein Sohn,
der Baron Žiga Zois. Im Jahre 1900 kaufte der Großgrundbesitzer
Arthur Perger den Grundbesitz von Mislinja und nahm sich die
Holzindustrie vor. Er baute eine Pappendeckelfabrik, eine
Fässerwerkstatt, einige Sägereien und auch ein Kraftwerk für den
Selbstverbrauch. Er baute auch eine 9,4 km-lange Schmalspurbahn
nach Mislinjski jarek. Zu jener Zeit war sie die einzige
diesartige Waldeisenbahn im Mitteleuropa. Sie war im Jahr 1914
elektrifiziert, im Jahr 1956 war sie aber durch die Waldstraße
verdrängt.
Die Einwohner von Mislinja strengen
sich an, das Kulturerbe der Großväter zu bewahren. Die alten
Sitten sind auf den verschiedenen Festen im Leben erhalten, wie
z.B. der Fasching und die Bauernspiele.
In Mislinja waren mehrere
Berümtheiten geboren. So z.B. Jože Tisnikar – der Maler und der
Ehrenbürger von der Mislinja-Gemeinde, Branko Vivod – der
Spitzensportler, Karel Jaš – der Pfarrer und der Ehrenbürger von
der Mislinja-Gemeinde, Rado
Iršič – der Nationalheld. |
598 m,
4752
inhabitants,
the seat of the Mislinja community
Mislinja valley is situated between
the mountains of Pohorje on one side and Uršlja gora on the
other side. It is an important natural and cultural bond between
Štajerska and Koroška. The countryside at the upper part of the
Mislinja river narrows into the longest gorge of Pohorje.
The first settlements reach back to
pre-historic times. This may be traced in the archaeological
remains found in the cave Špehovka in Huda luknja. The tools
made of stone from the stone age (palaeolithic period) belong to
the rarest and most important findings.
Mislinja is a village with a group of
houses along the road Velenje – Slovenj Gradec. It is the centre
of the upper Mislinja valley. People still don’t agree whether
it is the first village in Koroška, or the last village in
Štajerska. The mountains of Pohorje in the vicinity and the
clean countryside offer many different opportunities for
outings.
The development of Mislinja and its
surroundings depended greatly on its geographical position.
Mislinja is situated alongside the Roman road, which connected
the Roman Celeia and Virun in contemporary Austrian Carinthia. In
the 15th century already the mediaeval road between Slovenske
Konjice and Slovenj Gradec ran through this place. Due to that
fact trade and freight-transport developed consequently. The
full development of Mislinja took place at the time when
ironworks started to emerge. The ironware made at the ironworks
of Mislinja was well known not only in Štajerska, but also in
the north of Italy and even in America. In 1754 the ironworks of Mislinja
were bought by Michelangelo Zois, later they were inherited
by his son, baron Žiga Zois. In 1900 the estate was bought by
the big landowner Arthur Perger who switched his activities to
timber industry. He built a cardboard factory, a cooperage,
several sawmills and even his own power station. In 1902 he
built a 9.4-km-long narrow-gauge railway to Mislinjski jarek. At
that time it was the unique forest railway of that kind in the
whole Middle Europe. It was electrified in 1914, in 1956 it was
replaced by a forest road.
The inhabitants of Mislinja wish to
carry on the cultural tradition of their ancestors. Some old
folk customs have been kept alive on several occasions, such as
carnivals and annual peasant games.
A number of important people were
born in Mislinja, as for example: Jože Tisnikar – a painter and
honorary citizen of the community of Mislinja, Branko Vivod – a
successful sportsman, Karel Jaš – a priest and honorary citizen
of the community of Mislinja, Rado Iršič – a national hero. |
